To nedeljo smo se šli pa malo pucat. Po naporni soboti, ko je bilo jedače in pijače povsem preveč.

Je bilo treba vsaj malo nekam iti, saj je bil spet sonček.

Ampak ta sonček se je tokrat pokazal za zelo... hm... vetrovnega?

Lepo je bilo, lepo, ampak pihalo je pa ko za stavo! Toliko, da se nam tudi slikat ni dalo kaj preveč. Kdo pa bo molil roke ven v takem?

Tukajle smo naredili prvi postanek. Pit, jest, bonbone grizt. Le ena palica sloni ob drvih.

Na koncu sem imel že dve palici, ampak se nisem prav nič sekiral. Otroke je zeblo v roke, meni pa so palice čisto prav prišle. No, kakor se vidi, smo bili še na koncu povsem poskočni!

Pri Petru smo spili čaj, se malo pogreli, polili pol mize, pojedli vse, kar se je pojest dalo, naredili pet kil smeti... potem je pa bil že čas za dol.

Domov na kosilo! Vsi prepihani smo si ga prav lepo zaslužili!