Končno sem tudi jaz dočakal ene prave počitnice. Ko sem se lahko rešil tudi vse sitnobe.

Seveda ni ostalo pri sedenju in počivanju, saj ne znamo biti pri miru niti uro, dve. Še v teh ubogih parih dneh smo morali kar naprej nekaj počet. Čeprav je pa res, da sem knjigo prebral do konca. Ha, to mi je pa le uspelo, torej se nimam kaj pritoževat.

Zaenkrat sem pripravljen le na površen pregled čez celoto. Danes je pač moj dan in tega resno mislil preživet..., hm? kako že?

Kaj smo torej počeli čez tele kratke počitnice?

Odšli smo v dežju, z marelami v rokah,

se - kar tako, ker se še nikoli nismo - ustavili v Pazinu,

raziskovali Pulo, kakor pač delamo na vsakih 6 let,

prišli do konca zemlje,

imeli čez desetkilometrske pohode,

uživali v vragolijah,

se skoraj kopali,

pohajali v dežju,

raziskovali plaže do najmanjših školjkic in rakcev,

hodili preko morja,

se vsak dan utrujeni vračali v začasni dom,

in se predvsem imeli radi.

Seveda je bilo luštno, kakor, da nam kdaj še ni bilo!