Tokrat v Gradišču, v organizaciji Gradiščanov.

Enkratno!

Najprej predavanje, kot se pač spodobi

potem pa kar nekaj športnih aktivnosti - najprej podiranje koze

Pri tejle kozi nisem bil najbolj uspešen. Pravzaprav sem bil predzadnji, od 12-ih metov sem le enkrat zadel. Hm.

Nogomet smo igrali z veeeliko žogo. Zanimiva zadeva.

Potem smo šli pa jest. Pa potem spet malo igrat, da nismo ravno zaspali kar tam počez.

Koliko nas je bilo... a, 22! Za naše malo društvo kar v redu!

Lepo je videti, da so ljudje še navdušeni in da se jim še kaj da! Zato se vsem, predvsem pa organizatorjema, najlepše zahvaljujem!

Pa še darilca so nas čakala, ej!

Kje bo torej VII. Srečanje? Kdo bo zbral pogum?

T-mobile HR ima zanimivo ponudbo, da se lahko zastonj naročiš na vremensko napoved, medtem ko si pri njih.

Kot vremenar sem se seveda dolžan na kaj takega naročiti. Pa sem se.

Ampak napovedi pa so res zanimive.

Naprimer, tole sem dobil na Pagu:

"SEVERNI JADRAN: Ves dan sončno, dopoldan delno do zmerno oblačno, popoldne pa jasno ali malo oblačno. Dopoldne zmerna, popoldne pa rahel burja. Morje malo vzvalovano do zmerno vzvalovano. Jutranja temp..." (Pravopisne napake niso moje!)

Hm. Nekaj časa sem tole gledal, pa mi ni bilo čisto nič jasno. A bo sončno al ne bo? Kaj bo oblačno al ne? Na koncu sem bil zmeden in sem si rekel, da itak mora bit sončno.

In je tudi bilo.

Pri naslednji napovedi sem se tudi malo zamislil, saj so pravilno ugotovili, da sem se preselil. Mi sledijo, kaj? In sem dobil že drugo:

"DALMACIJA: Ves dan sončno. Na severnem delu jasno ali malo oblačno, a na južnem jasno. Povsod rahel severozahodnik. Morje mirno ali rahlo vzvalovano..."

Opla, točno vejo, kje sem, anede? No, pa saj to je fino, pravzaprav čist super.

Ampak naslednji dan sem dobil sporočilo spet za Severni Jadran. WTF? Pa se nisem nikamor premaknil.

Je bila pa ta napoved zanimiva, saj je najbolj obljubljala vročino in sonce. Na koncu so pa pozabili omeniti tisto popoldansko nevihto, ki smo jo prebili kar v avtu, ker je bliskalo ko pri norcih. Vsaj 3strele/s. In še večerni dež. Smola pa taka z napovedjo.

Sumim jih, da so mi zanalašč poslali napoved kar za Severni Jadran, da jim ne bi pobegnil, če bi mi napisali, da bodo popoldan nevihte. Ker naslednji dan je čisto lepo spet prišla napoved za Dalmacijo. Tokrat z napovedjo burje, pri čemer se pa niso zmotili. Cel božji dan je pihalo in premetavalo ubogi šotor. Še ponoči sem dežural in ga držal. Grrrr.

Uporabnost je torej vprašljiva, je pa luštno vsak dan dobit sporočilce. Seveda je pa najboljše, da bi kar naprej pisalo: "Ves dan sončno." Če si že na morju, pa res z dežjem nimaš kaj počet.

Če pa bi se še kdo potrudil in bi spisal napoved, ne da bi dobesedno prevajal, bi pa sploh bilo fino. Še posebej "mestimice", ki jo tako radi uporabljajo pri napovedih, se je kar nekam izgubila pri prevodu. Me prav zanima, kakšne napovedi dobivajo potem drugi narodi?! Najbrž nekaj podobnega...

In potem se ni čudit hordi turistov, ki hodi zmedeno naokrog in pogleduje v nebo in se sprašuje: "a bo sončno, al oblačno, al kaj?"

Siteground sucks. In to na veliko.

Enkrat nas je kar prestavil na nov strežnik. Najmanj deset dni smo imeli zaradi tega težave (DNS), ki mu jih še nisem oprostil.

Tokrat pa se je spomnil, da naša glavna stran foruma ne dela dobro. Da ima preveč povezav in da porabimo preveč časa, prostora, bla, bla...

Kar naenkrat se je tega spomnil in seveda omejil vse, kar se je omejiti dalo. Ja, fino! Brez opozorila, brez najave, brez povpraševanja. Pa uporabljamo čisto navaden SMF forum, splošno znan in uporabljan. Brez dodatkov, nič posebnega, skratka. Pri 4000 uporabnikih na dan pa to res ne bi smelo predstavljati kakšnega velikega problema!

Jezen sem kot hudir.

Zato smo šli že v raziskovanje. Potrebujemo novega ponudnika, najbolje kar v Sloveniji, čeprav bo najbrž precej dražje, ampak z američani se ne bom več bodel. Za naše vremensko društvo ZEVS, seveda!

Kaj uporabljamo do zdaj:

• 20GB prenosa na mesec (raste),
• 2 domeni,
• 27 poddomen (raste),
• 20 ftp računov (raste),
• 5 sql baz (ne raste),
• 7 email naslovov (ne raste),
• 1.5GB prostora (raste počasi).

Ima kdo kakšno idejo?

Čeprav nekako ne verjamem, da bo kje kaj bolje, edino, če ne damo gore denarja. Ja, priznam, malo sem razočaran nad ponudniki, takimi in drugačnimi...

Naši fantje so prepričani, da je Tornado bil. In jaz jim čisto verjamem.

Zdaj bo to malo težje dokazat. Ker pri nas kar ne verjamemo, da je kaj takega mogoče. Ne! Pri nas se pa kaj takega že ne more zgodit!

Arso še ni podal uradne izjave, najbrž tudi ne bodo podprli ideje o Tornadu, pomanjkanje dokazov in dvom sta dovolj, da ne vznemirjaš javnosti. Ja, ravno še tornade potrebujemo...

Res je, da je konfiguracija terena v tej deželi precej neugodna za nastanek kakšnega dalj trajajočega tornada. Nimamo nobene take planote, kot so v ameriki, da bi se tornado lahko lepo razvil in se tudi dolgo kazal vsem na očeh.

Vendar pa neurja - in to tudi huda - obstajajo. Pa tornadi gor ali dol. In to že dolgo, dolgo časa. Ne pozabimo, da je danes samo Vreme lahko tudi velika novica in da so nesreče ljudi največkrat najbolj brane/gledane stvari na vsakovrstnih medijih. Nihče se s takim poročanjem ne strinja, a vsi berejo. Zato smo danes o vsakem neurju presneto dobro obveščeni, o vsem vse vemo, čez cel svet. Vsak ima tudi fotoaparat, še pomnite, koliko pijavic so taki fotoreporterji ujeli lansko leto?

Seveda se nam zdi, da se število neurij povečuje in da so vedno hujša. A to nikakor ne pomeni, da jih prej ni bilo.

Tole pa je posnel Robi Dolničar na Mengeškem polju. Možnosti torej obstajajo. Kdaj pa bo iz funnela tudi res kaj nastalo, pa... Tale se je hitro porazgubil, čeprav se je kar dobro trudil, da bi prešel v resno stvar.

Taka neurja je resno za jemat. Kolikor vidimo, naredijo lahko ogromno škode, vzamejo pa lahko tudi kakšno življenje. Zato jih ne jemljimo površno in s stavkom: pri nas pa to že ni mogoče. Tudi, če ni tornado, je lahko presneto nevarno, sile so neverjetno močne in kdor vidi v živo razdejanje po takem neurju, se bo med naslednjim veliko rajše skrival v kleti. Je mnogo bolj pametno.

Drugače pa veliko slik neurij in posledic tukaj, tukaj, tukaj,  tukaj in tukaj.

Pa sem mislil, da je pri nas hudo.

Pa ni bilo nič v primerjavi s tistim, kar je bilo drugod! Jaz sem samo dva škafa moral nastavit. Enega v klet in enega pod dimnik. Eh.

Tokrat je šlo počez,

v nekaterih krajih je bilo precej hudo.

Neverjetne slike škode in sile narave na kamniškem pa na našem forumu.

Včeraj še enkrat.

Tokrat nismo tako dobro prišli skozi.

Če ne drugega, nam je zalilo del kleti. Nekje 2cm vode je pribruhalo skozi jašek za odtekanje vode. Hm. Ampak to ni nobena škoda, se bo že posušilo. Bolj me moti, da je tudi čez dimnik zamakalo in je voda v igralnici naredila take lepe črte na steni pod dimnikom. Črne. Umazane črte. Grrr. Seveda, polno saj iz dimnika, se zadeve ne da niti normalno pobarvati in zgleda, da se bomo morali navaditi s tem živeti.

Veter je pa bil zanimiv, pri nas je namreč zelo lokalen, ker smo dobro skriti med hišami. Odpihnil je kapo z dimnika žara, kako mu je to uspelo, nimam pojma. Pospravil je vse stole na terasi na kup, odpihnil koš za smeti in metlo. Vse ostalo je ostalo tam, kjer je bilo.

Zlivalo je kot noro. Odkar smo v Krtini, še ne toliko. Tudi drugi pravijo tako, še sreča, da v okolici ni padlo nobeno drevo. Jih je pa zato padlo precej povsod drugod. In čisto nič ne zavidam gasilcem, ki so zgleda celo noč delali kot nori. V Zasavju jih je bilo zunaj kar 101!

Včeraj pa je res treskalo.

Ampak spet ne v Krtini, nevihte nas ponavadi obidejo severno, tokrat pa je šla glavnina bolj južno. Bliskalo je kot za stavo, a kakšnega večjega grmenja ni bilo. Tja od Ljubljane se je nekaj slišalo, a vse skupaj nič.

Nimam čisto nič proti. Pihalo je tudi kar fino, sreča, da sem vse lepo pospravil že prej. Tokrat je še celo stole razmetavalo po terasi, kar se zgodi le zelo, zelo redko. Stisnjeni za hrib in med hiše, smreke, zidove in ostalo, smo dokaj dobro skriti pred vetrom.

Današnji pregled intervencij pa pokaže, da je bilo kar hudo drugod. Veliko dreves tokrat. In taka - skoraj ravna - črta čez celo Slo.

Na Helium-u, seveda.

Pravijo fantje, da bo danes še huje. Hm, upam, da se Krtini uspe izogniti. Upam.

Ravnokar sem nepreklicno odstopil s položaja predsednika ZEVS.

Dolgo se je to kuhalo in na koncu se je le skuhalo. Dolgo sem premleval, ni bilo ravno ena lažjih odločitev. Enako sem poskušal že na Občnem zboru, pa nas je bilo premalo in je načrt padel v vodo.

Če človek ne vidi več poti naprej, je res najbolje, da prepusti mesto drugemu. Upam, da bodo šli fantje naprej in ne bodo stopicljali na mestu, kot smo dozdaj.

Veliko tudi po moji krivdi, s katero sem se težko sprijaznil, a se zavedam svoje odgovornosti. V prvi vrsti sem posameznik, preprosto ne znam voditi drugih, ker jih tudi nočem. Vedno sem si želel, da bi sodelovali, da bi nekaj naredili. Pa je bilo tako samo na prvem srečanju. Potem je šlo vse precej navzdol. In ko enkrat pride do kregarije pri čisto vsaki stvari, pa naj bo še tako majhna, je mera polna.

Sem in tja je potrebno narediti kako spremembo, če se nič ne premakne. Evolucijski preskok.

Priznam, da sem malce žalosten, z nostalgijo zrem nazaj, v plane in našo zavzetost. Vendar verjamem, da bo tako bolje. V prvi vrsti bo bolje za samo društvo, seveda pa bo bolje tudi zame.

Nič ni narobe z delom, ni mi ga žal in rad počnem kaj za kakšno skupnost. A kregarija me zadane bolj, kot si sam predstavljam. Potem skačem naokoli in nič ni od mene, ker samo preigravam različne scenarije. In se zapletem do konca.

Vsem pač ne gre ugoditi. Tega se učim že vse življenje, vendar se najbrž ne bom nikoli res naučil. Moja kaotično-anarhistična duša pač tega ne more sprejeti. In nikoli - zavestno! - tudi ne bo. Pa pika.

Preveč težko in predsem skregano je z mojim pojmovanjem posameznika, da bi se odločal v imenu in namesto drugih. Verjamem, da je polno drugih, ki bi pa to počeli z veseljem!

Lepo obdobje je bilo, zato lahko rečem le:

SREČNO, ZEVS!

Čez vikend je v Bohinju potekalo skupno Srečanje vremenskih društev Crometeo in ZEVS.

Crometeovcev se je kar nabralo, čeprav so morali še dalmatinci skozi sneg in vsega boga nevšečnosti, preden so prispeli do nas. Nas, Zevsovcev, pa je bilo na žalost bolj malo. Res škoda.

Vse tako zgleda, da pri nas vseeno nismo še tako zagreti za te zadeve in da bo še kar trajalo preden pridejo take stvari v zavest članov. Težko je namreč verjeti, da si ni nobeden ni mogel vzeti vsaj dneva časa za takole skupno Srečanje, ki ga najbrž še dolgo ne bo.

Ampak, pustimo zdrahe ob strani. Bilo je namreč veselo, nekaj pa smo se tudi naučili. Vsaj jaz.

Več pa naj povedo slike.

Prvopristopniki: tisti, ki so bili prvi na sceni!

Pa potem večerja, jasno: Pri Hrvatu, v Srednji vasi. Dalmatinci prišli šele, ko so kuhinjo že zaprli...

Igre natančnosti nam niso šle najbolje od rok. Fotoaparatov pa je mrgolelo... Če ni narejenih milijon fotk...

Še sreča, da sem bil zjutraj malo bolj zgoden in da me nista tale dva zbudila... Glasno za znoret!

Naslednji dan pa smo se stlačili v gondolo:

in juhej na Vogel. Skozi meglo, meglo, meglo.

A se je vsake toliko časa jezero le prikazalo.

Vremenska hišica na Voglu. Čisto po predpisih, anede?

Potem pa marš na sneg. Kepanja in metanja v sneg je bilo veliko... Nekaj pa smo se tudi naučili, hvala predavateljema, ki sta nas poučila do potankosti o snegu, o reševanju izpod plazov in podobne stvari.

Jaz pa ne bi bil jaz, če ne bi še vsega kartiral.

Kako do Bohinja:

In kako z Vogla:

Gondole me je bilo malo strah, priznam... Sem pač zajec.

Popoldan pa še nogometna tekma - ZEVS : Crometeo, na žalost se je nisem mogel udeležit, za kar mi bo še dolgo žal. Smo pa zmagali, neverjetno: 9:5! Bravo, fantje!

En lep in dolg vikend, torej. Se bo še treba udeležit kakšnih takih Srečanj, ni hudir!

Smo kot na kakšni konferenci iz leta 1956.

Družba super, hrana odlična! Pri Bevcu v Lukovici imajo enkratne koline!

Zmenili smo se kar nekaj, čeprav nas je bilo premalo. Je pa lepo videt, da nekaterim ni vseeno.

Tale čas mi ni najbolj naklonjen. Preveč skrbi, preveč organiziranja, preveč odločitev, ki jih je potrebno sprejeti.

Vse ostale stvari potem stojijo in čakajo na boljše čase. Zdi se, kot, da prihajajo v valovih, ta teden to, drug teden tisto. Na žalost pa se ne morem posvetiti vsem naenkrat, to je zame pretežko.

Nekatere zadeve so zapletene. Preveč zapletene. Ljudje znamo vse zakomplicirati do konca. In še malo čez.

Breme odločitev je lahko presneto težko. Nekateri položaji ti ne dopuščajo, da bi se odločil enostavno, osebno. Misliti moraš na vse, na tisoč stvari, na ljudi, na višje cilje. Posebno meni to predstavlja zelo zapleteno osebno zagato. Sem namreč oseben človek, rad se odločam in s tem nimam nikakršnih težav, seveda le v primeru, da te odločitve veljajo le zame. Ko pa začne moja odločitev vplivati na druge ljudi, vse skupaj postane preveč naporno.

Ko si stisnjen v kot, ko z leve in desne letijo očitki, ko nikomur ni nič več prav... Karkoli narediš, res - karkoli, izgubiš eno stran. V malih skupnostih je to lahko nepopravljiva škoda za samo skupnost. Kako se torej odločiti? Imeti svoj prav? Gledati na lastne koristi, na tisto, kar čutiš, kar bi rad? Ali gledati na interese skupnosti? Se poskusiti izviti iz primeža prisile, izsiljevanj?

Ne gre. Na žalost. Nekoga je vedno potrebno razočarat. V takih primerih ni zmage, ni zmagovalca. S(m)o samo poraženci, nesrečniki. Če lahko izbiraš le med slabim, pač izbereš tisto manj slabše, pa čeprav lahko osebno veliko bolj boli.

Nisem za te štose. Sem človek sodelovanj, neizpuščenih priložnosti, predanosti. Lahko se le razrešim odgovornosti, lahko jo le predam na višji nivo. V roke vsem.

Čisto na koncu me bo bolelo, ker sem vrgel puško v koruzo, ker se nisem boril, ker mi pravzaprav ni uspelo. Vendar je za človeka pomembno, da ve, kje so njegove meje, do kam lahko gre. Važna izkušnja za vnaprej, dragocen napotek, kje naj se tvoje vpletanje konča in od kje naprej moraš prepustiti zadeve iz svojih rok.

Kot vedno, iz vsake, še tako slabe stvari se lahko naučiš kaj dobrega. Vse je v barvah, v drobnih delcih, le znati jih moraš poiskati. In zaradi tega nisem prav nič žalosten. Konec koncev je bilo prav fino, bilo je zanimivo obdobje. Verjamem tudi, da so temelji postavljeni, na njih se lahko gradi naprej. Če že ne šteje kako drugače, šteje meni, v osebno zadovoljstvo. Kar je pravzaprav dovolj.

Malo sem se ustrašil, čisto lepo povem. Kdo se pa ne bi, če bi dobil takole pismo?

Takoj pomisliš na to, kje, kaj in kdaj si ga kaj pihnil. Slaba vest ali samo strah pred državnimi organi?

Samo, da vidiš na kuverti napisano Policija, si že fertik. Tudi, če se potem izkaže, da sploh ni nate naslovljeno.

Pa sem že mlel, kje me je radar ujel, čeprav načeloma zanikam, da vozim prehitro!, mlel, kje sem prevozil kakšno rdečo (to tudi načeloma zanikam), mlel, kje sem ga biksnil.

Potem sem pa raje še naslov prebral in en majhen kamen se mi je odvalil od srca. Na Zevsa je bilo naslovljeno. In mi je takoj kapnilo.

Saj sem sam Policiji pisal. Za odslužene varnostne kamere, če bi jih lahko donirali.

Pa se tako lepo in suhoparno opravičujejo, da jih nimajo... Hja.

Morda kdaj drugič. Samo ne me več strašit.

Ne, jaz pa v soboto nisem bil ne na osnovnošolskem, ne na maturantskem srečanju. Ne vem, kaj je vse prijelo, a tele obletnice se vrstijo povsod... Ali pa imajo to samo ženske.

Jaz sem se udeležil V. Srečanja vremenskega društva ZEVS in vremenskih navdušencev.

Sredi gričkov nekje nad Trebnjem se nas je dobilo nekje šestnajst. Za naše malo društvo kar super!

Gostitelja Irena in Tomaž sta nas razvajala na vseh koncih. Že prostor je bil preprosto enkraten, Hram, na novo krit s slamo, notri pa urejen ravno prav za kakšen žur. Če bi jaz imel kaj takega, bi bilo presneto nevarno. Ne bi me spravili več ven...

Še cviček je bil enkraten, pa ga ravno ne cenim ne vem kako! Da o drugih pojedinah ne govorim! Perutnine bi pojedel še več, pa mi je bilo že malo slabo... (Perutnina so bili princes krofi v obliki nekih ptičev... - ne vem, sem prehitro jedel!) Res, gostitelja sta tako lepo skrbela za nas, da mi je bilo presneto žal, da moram še odpeljat domov. Najraje bi kar tam ostal in žural dolgo v noč, kdo pa bi se branil vsega tistega cvička. Tako pa sem moral biti mona in gledat cviček le od daleč.

Napletli smo nekaj novih vezi, utrdili stare. Malo sem jih moril z uradnim delom, a ne preveč. Saj se tudi ne pustijo. Kar je čisto prav!

Problem je, ker nas je malo. Ko je baza majhna, ne moreš ravno pričakovat, da bodo vsi vse znali. Sicer pa imam raje mojstre za vreme, kot za računalništvo. A upam, da smo spletli nekaj novih vezi, ki znajo rodit kaj presneto zanimivega. Elektroniki so zelo dobrodošli v tem fohu.

Skratka, cel dan smo preklepetali, se menili in razpravljali o nekdanjih in o bodočih dogodkih. In se na koncu zmenili, da nam mogoče uspe prirediti prvo mednarodno srečanje nekje spomladi. Kar bi bilo nadvse zanimivo in dobrodošlo.

Dela nam ne bo nikakor zmanjkalo! Toliko odprtih stvari, da jih v parih letih ne poštimamo!

Še celo pri nas, kaj šele drugje po Sloveniji... Groza.

Jaz pa hodim v klet in gledam, kdaj jo bo zalilo. In kaj potem počneš? Z vedrom vodo ven vlačiš? Kličeš gasilce? Ma... kot, da nimajo danes povsod veliko dela...

Eh, preveč odnešenih mostov sem videl, ko sem bil majhen, da bi zdajle mirno spal...

Pa pri nas sploh ni hudo. Pač je voda visoka, to pa je tudi vse.

Sem šel pred kako urco malo traso za naš tek iskat. Kakšna pametna ideja! Sem skoraj sredi polja ostal, v jezerčku... Ej, se ni za hecat, polja so poplavljena do konca, tudi džip ne pomaga prav veliko...

Brihtna buča se je potem vrnila lepo domov.

Včeraj sem bil tja do večera še v Bohinju. No, Bohinjski Bistrici, natančneje na smučišču Kobla.

Se ZEVS dogovarja za ene par zanimivih stvari glede pridobivanja vremenskih podatkov.

Kar pomeni, da sem si nakopal dela čez glavo (čeprav ga ene toliko že imam), ampak ideja je zanimiva, podatki bi bili pa zlata vredni.

Že dopoldan sem imel v službi en naporen dveurni sestanek, potem sem pa moral še na Kobli sprocesirat dve uri najrazličnejših podatkov. O terenu, načinu dela... o vsem, skratka.

Ko sem prišel domov, sem samo še padel dol. Hm.

Ampak razgledi s Koble so fantastični! Sicer je potem na mobilcu vse drugače, ampak vseeno. Jaz se bom že spomnil!

Najbolje, da kar grem veselo na delo, v iskanje možnih rešitev.

Tema o Globalnem segrevanju je ena bolj zanimivih tem. O njej vsi vse vedo, vsak se lahko vtakne v njo, vsak lahko komentira. Ker se pač na vreme vsi spoznamo. Tako ali tako vsi vemo, da je bilo včasih VSE drugače. Zime niso več zime, poletja niso več poletja.

Seveda velja to tudi zame.

Ampak enkrat sem enkrat že pisal o tem, ko sem bral Crichtonovo knjigo State of Fear. Danes pa sem na našem forumu naletel še na en majhen prispevek, ki govori takole:

"NASA has now silently released corrected figures, and the changes are truly astounding. The warmest year on record is now 1934. 1998 (long trumpeted by the media as record-breaking) moves to second place.  1921 takes third. In fact, 5 of the 10 warmest years on record now all occur before World War II.  Anthony Watts has put the new data in chart form, along with a more detailed summary of the events."

http://www.dailytech.com/Blogger+finds+Y2K+bug+in+NASA+Climate+Data/article8383.htm
http://data.giss.nasa.gov/gistemp/graphs/Fig.D.txt
http://www.norcalblogs.com/watts/2007/08/1998_no_longer_the_hottest_yea.html

(Zahvala za prispevek gre Jest24!)

Spet bo torej municija na razpolago, da se bomo lahko kregali do onemoglosti, kdo ima prav in kdo ne. In izgubljali čas in energijo v brezplodnih razpravah.

Mediji so tukaj definitivno na strani zagovornikov Globalnega segrevanja, s čimer pravzaprav ni nič narobe. Jaz rad ostajam v takih debatah nevtralen in se ne nagibam ne v eno in ne v drugo stran. Resnica ponavadi ni ne na eni strani, ne na drugi, največkrat je nekje vmes. Zato rad ostajam nekje vmes in dajem obema stranema svoj prav.

Zamiki povsem v eno stran ponavadi ne prinašajo ničesar dobrega.

In če gre človek malo dlje, če se le malo bolj posvetiš temi, kar naenkrat padeš v svet prevar in zarot. Svet vodijo najrazličnejše interesne skupine, vsi skupaj smo le pajaci, svet je le njihov poligon. Matrica ni le film, Matrica je že dolgo tu.

Vsak ima svoj prav, vsak pozna svojo Resnico. Jaz sem pa vedno Nekje Vmes.

Skywarn je sistem za obveščanje o vremenskih neprilikah in podajanje vremenskih opozoril.

Ustanovljena je tudi podružnica Skywarn.si, ki tako stopa ob bok ostalim, evropskim podružnicam.

Danes smo se domenili, da bo delovala pod okriljem ZEVSa. Kar pomeni, da me čaka veliko dela.

Veeeeeliko dela. Kar pa je pravzaprav super, ker mislim, da bo tole prav fino uspelo.

Geografska aplikacija naj bi zajemala vsa vremenska opozorila, ki jih bodo zajemali Opazovalci. Zraven bomo vtaknili še par koristnih podatkov in upali, da se bo zadeva prijela.

Kako bo pa to v resnici zgledalo, moram pa še razmislit. Okvir se že kaže, a do tja bo še dolga pot.

Skratka, navdušen sem!

Tukajle pri nas, v BTCju (Lj), je nenadoma nekdo ugasnil luč.

Čeprav se je celo jutro pripravljalo, se je zdajle kar naenkrat presneto stemnilo. Dežna zavesa se pomika proti nam in to vidno. Rašica in Šmarna gora sta le še obrisa, Trzina pa je izginil.

Huh, vremenar gor al dol, mene je pri vseh teh pojavih in silah narave, kar malo strah. In kar naprej pogledujem proti oknu, kdaj se bo vse skupaj razpištolilo.

Najbolje, da grem na kavo, itak ni nič od mene...

Aha, je že začelo škrebljati! Da vidimo, koliko časa bo elektrika zdržala!

Danes sem pa res v živo spremljal tale prehod fronte. Na forumu smo pisali sporočila iz minute v minuto.

Super, še posebej zaključek je bil prav fantastičen.

Potem, ko sem odpeljal Flori v Ljubljano, sem šel pa na pivo.

In ko sem prišel domov, sem na sloblogih opazil > 10 objav na temo nevihte. Groza. Prav vsem je bila všeč in prav vsi so jo pofotkali.

Še Hana. In to prav dobre fotke.

In tako meni ne preostane drugega, kot da rečem, da sem prepozen in da pravzaprav nimam kaj novega povedat. Saj smo vsi vse videli.

Je pa eno res: ZEVS je opozarjal na lokalna neurja s točo, ki so definitvno bila, ARSO pa ne.

HA!

Sobota, 9.6.2007 ob 13h. Krtina. Pri nas doma.

Ob Letu Osorej.

Enkratno, tako kot vedno! Tile vremenarji so odprti ljudje, s katerimi nimaš nikakršnih težav. Z njimi je veselje delat in včasih mi je žal, ker jim ne posvečam več časa.

Imeli smo sonce, oblake in dež. Vse to naenkrat, še vreme nas pride rado pogledat.

Cela familija se je namatrala z organizacijo. Prav lepo bi se zahvalil Tadeji in Mitji, saj bi bilo brez njiju mnoooogo težje. Res hvala! Seveda pa gre zahvala tudi Heleni, ki je vložila toliko truda v vse. No, brez njene pomoči se vsega tega sploh ne bi lotil, z njo pa grem na konec sveta! Ni 'blema.

Skratka, druščina in pol. Veselje je z njimi delat. Malo sem jih moral tudi zamorit in sem jim držal govor. Ker sem bil pod vplivom blogresa, kjer je minister Žiga rekel, da morajo biti govori kratki in jedrnati, če pa to šestkrat ponoviš, so pa še duhoviti, sem se tega seveda držal. In sem vse malo mučil. No, saj je to moja dolžnost predsednika, anede?!

Tole je Tady narisala. Super. ZEVS je kul. Sprašujemo se, koliko je podoben Urši.

Ne pozabite, vsi vremenski navdušenci, Piskec ma vas rad:

Naslednje leto pa spet. Zagotovo. Kar rezervirajte si.

Mnogo več slik (organizator nima nikoli časa), tudi govor (grrrr), dobite tukajle.

Odprl bom tudi kategorijo ZEVS, saj je to tudi moje osebno delovanje in bi bilo lepo, da dobi svoj prostor tudi na blogu. Kar veliko časa gre v tole... Kar je tudi prav!