Tako je naneslo, da sem na dopustu.

No, nič ni naneslo, sem kar sam nanesel in se zorganiziral.

Do 3.11. bom sedel v Pixni in se ukvarjal s samo lepimi rečmi! Ha!

Po tem bom šel nazaj v službo, ampak priznam, da ne vem, za koliko časa še. Počasi postaja nevzdržno.

Tole nama je vsekakor bolj pri srcu.

Pa tudi tu bo počasi potrebno kaj narediti. Zato pa ta čas pride zelo prav!

Če koga zanima, kaj in kako, ali pa samo kako zgleda, ste seveda lepo vabljeni na kak ogled! Večinoma sem noter!

Danes, nekje ob 7h zjutraj se je začela letošnja pomlad.

Nas pa, skupaj z njo, kar malo meče.

Ker je takole zgledalo:

Zdaj bo pa nekaj časa zgledalo takole:

Malo motimo pogled na cerkev, upam, da nam bodo oprostili. Ampak ne gre drugače. Smo pač direkt pod cerkvijo.

Je pa seveda Helena mnogo lepše ujela dogodek, kot pa so ga tele moje slikice naših testnih kamer.

Pomlad, Pixna in zadeve iz službe, ki so mi dale razmišljati skoraj preveč, so povzročile, da je bil današnji tek bolj ubog. Po enem krogu sem kar lepo Stanetu rekel, da imam dovolj. Sicer se ni čisto nič upiral, tako, da sva raje naredila dva kroga v bližnji gostilni. Nekako je bilo danes to bolj primerno.

4.010m, 27:21, 6:49/km, 399kCal, 170 avg/184 max obratov, 270m gor in dol.

No, ja, lahko bi bilo slabše.

Ampak, če v glavi ni miru, potem tudi tečt ne moreš. Preveč vznemirjenja in preveč vsega.

Končno si doma, Pixna! Srečno!