Moja želja po temle Garminu je bila res velika.
Pred časom sem celo pisal uradnemu zastopniku, če mi ga dajo na test. Da sem bloger in da jim bom malo reklame naredil. Pa so me - sicer zelo prijazno - zavrnili.
Zgleda, da so imeli čisto prav. Na koncu sem ga kupil, pa tudi reklamo bom naredil. Kaj čem, nad kakšnimi stvarmi sem pač navdušen. In svoje navdušenje moram izrazit. Pa tudi, če bi bilo obratno, ne bi bilo načeloma prav nič drugače.
S stvarmi, ki jih imam, imam nek odnos. Moj blog je osebne narave in tu se ukvarjam z zadevami, ki jih opažam, izkusim in podobno. Če povem v katero gostilno sem šel jest, je to reklama? Je reklama, če opišem svoja doživetja z Garminom? Zdi se mi, da nekateri v tej smeri močno pretiravajo in vse peljejo v smer, da je *vse* reklama. Meni se ne zdi tako. Madona, saj na radiu nočejo povedat niti imen gostiln, da ne bi bila to "reklama". Čudni časi so to.
Če je to reklama, naj presodi vsak sam. Morda je, morda ni. Pravzaprav bi lahko rekel le: "couldn't care less" oz. po domače: briga me.
Tole pa je zadevščina, ki sem si jo tako močno želel in na koncu izrazil tudi močno željo vsem trem možem, ki nas obiščejo v decembru. In se je obrestovalo.
Forerunnerja ne smemo jemati kot uro, sicer to tudi je, a njegova uporabnost ni v sami uri. Že trajanje baterije, ki je deset ur, nam to nekako onemogoči. Pa tudi za na roko je kar velika, celodnevna uporaba ne bi bila ravno najbolj prijetna.
Čas je pri njem le eden od podatkov, ki jih je pač potrebno zajeti, da imamo lahko popolno sliko o svojem treningu.
Priznam, da si ga nisem želel samo za tek. Uporabimo ga lahko na mnogo različnih načinov. Eden je sigurno šport, tukaj ga bom uporabljal za tek in za bicikel. Potem za hojo v hribe. Pa kar tako. Pa za izlete z avtom. Pa... Najbrž bom pa še kaj pogruntal.
Veliko veselje imam z risanjem poti po kartah, s podatki o poti in podobno. Tu pride naprava kot naročena. Njen gps je preklemano natančen in nezahteven. Lovi skoraj povsod in tudi skoraj povsod je natančen. Edino višina ga malo vrže iz tira, a to je narava vseh gpsjev. Problem tudi od daleč ni prav enostavno rešiti, kaj šele od blizu. Če bi bila zemlja okrogla, bi še šlo, ampak takole... geoid, karkoli že to pomeni.
Zame je torej kot naročen. Pri teku mi ne bo več treba risati, meriti in iskati kart, ampak bom kar šel tečt. Kar tako. In bom lahko potem lepo vse podatke popredalčkal in obdelal. Izrisal grafe in porisal vse karte, kar jih imam. Ko bom šel z biciklom, mi ne bo treba s sabo jemat še druge naprave in potem prenašat podatkov in jih prepisovat in podobno. Ko bom šel z avtom na izlet, bom točno vedel, kje sem se vozil, kdaj in koliko hitro. Ko bom šel v hribe, bom imel celo pot prav lepo spravljeno, skupaj z vsemi kartami.
Če to ni ravno prav zame, pa nič ne rečem...
No, zadnjič sem šel na en mali tek, ravno toliko, da ga preizkusim, da si spravi par podatkov. Pa potem sem ga v službo vzel, prižganega seveda. Da sem narisal pot, narisal hitrost na karto. In se je vse izšlo.
Danes sem se bolj ukvarjal s priključki in možnostmi samega GPSja. Kaj lahko in kaj ne morem početi z njim. Za tek bo še dovolj časa, tam se bom tudi precej še namučil, preden spoznam vse prednosti in vse možnosti, ki jih nudi. Saj je navsezadnje naprava osebni trener. Me je kar malo strah, ali ga bom sploh kdaj v celoti obvladal!
Naprava ima priključno posteljico, kar je malce nerodno, a čisto razumljivo. Težko bi imel vmesnik v sami uri, potem bi težko govorili o kakšni vodoodpornosti.
Kontakti zgledajo v redu, bomo videli kako bo, ko bodo malo utrujeni, zarostani in ko se bo material malo utrudil in ne bo več tako lepo sedel v posteljico in nežno rekel: klack. Zaenkrat kaže dobro.
Kabel, ki si ga je Garmin izbral, je ena boljših pogruntavščin. Prevečkrat sem že videl posebne izvedbe kablov, ki jih moraš potem nositi s sabo, imaš samo enega in podobne neprijetnosti. Tako pa so izbrali standarnega. Hvala bogu.
In paše v fotoaparat in še kam. Tako imamo zdaj tri take kable. En je v službi, en doma, en pa za rezervo vedno s seboj. Težko se mi bo zgodilo, da bom ostal brez podatkov, kadar jih hočem, zaradi enega kabla. Seveda bi se lahko spomnili in posteljico naredili kar s kablom. Pa se niso. Zgleda je nekdo vseeno razmišljal.
S takim kablom lahko namreč uporabiš tudi dodatne zadevščine, ki pridejo zeeeelo prav. Naprimer tole:
Za kar sem dal enkrat enega starega jurja. Saj veste, koliko stanejo takile polnilci, tisti, ki so "kao" dovoljeni? Mnogo preveč.
Kar pomeni, da ga lahko lepo polnim na elektriko - tukaj dobiš kabel zraven, na USB in v avtu. Več pa skoraj ne rabim. S takim načinom si je Garmin najbrž naredil malo škode (ker ne proda še zraven polno pritiklin), po drugi strani pa so meni potem taki proizvodi prijazni. Uporabniku prijazni. Ker se mi zdi, da je nekdo mislil tudi name, da se mi doma ne zapleta na milijone posebnih in specialnih kablov.
Merilec srčnega utripa je enostaven in pravzaprav eleganten. Dovolj velik in dobro prilegajoč. Sicer sem ga uporabil šele enkrat, bo moral svojo obstojnost še dokazat. Predvsem me zanima, na koliko časa bom menjal baterijo. Zaenkrat torej čisto kul.
Potem sem pa danes malo bolj na programsko stran pritisnil. Najbolje je, da se čimprej spraviš na Garminovo stran in si naložiš vso novo programsko opremo. Nikoli ne veš, koliko časa ura stoji v trgovini, jaz sem napredoval za dve verziji pri uri in tri verzije pri GPS čipu. In tri verzije pri programih za obdelavo podatkov. Hm. Zdaj sem torej na GPS: v3.0 in Verziji 2.80 za uro.
Garminov training center je čisto soliden, moti me le zaprtost njihovih podatkov, nobenega pametnega izvoza v kaj drugega. In si je potem potrebno pomagati še z drugimi programi, če želiš prenesti zadeve kam drugam.
Moje potrebe so namreč približno takšne:
- program za obdelavo podatkov o treningih,
- prikaz podatkov na karti Slovenije,
- prikaz podatkov v Google maps,
- uporaba GPSja pri Oziju, Netstumbler in kakšnih drugih programih.
Prva točka je ok, dobiš zraven. Druga je že malo težja, pretvorba podatkov je malo težja, odločil sem se za GpsBabel. Zanimivo je, da ne morem pretvarjat podatkov kar med samimi podatki, ampak jih z GpsBabelom direktno poberem z ure in jih pretvorim v Oziju lastne podatke. S tem pa lahko potem rišem po karti Slo in po Google Maps.
Zadnja točka pa je malo težji zalogaj. Programi namreč večinoma pričakujejo GPS na serijskem vmesniku. Forerunner pa ima USB. Sicer Ozi nekaj podpira USB, a meni ni nič uspelo. Netstumbler pa seveda ni imel pojma o kakem USBju, program je pa tudi že par let na verziji 0.4.0 in nič ne zgleda, da bo kdaj bolje.
In potem se je začelo iskanje, ki je trajalo kar nekaj časa. Načeloma bi moral dobit virtualni serijski vmesnik, ki bi pretvarjal med usb in serijskim ter pri tem pretvarjal še garmin kode. Jah, super in enostavno, ane? Na koncu sem le našel enega, problem je le v tem, da je le 14 dni free. Upam, da ta čas najdem še kakšnega bolj free, kot samo štirinajstdni free. Program se imenuje Franson GpsGate in je pravo čudo programiranja. Pravzaprav sploh nimam pojma, kaj vse podpira in kaj vse zna, saj me je zanimalo samo pretvarjanje. In zato mi ga je malo škoda kupit, kaj čem z vsem, če ne potrebujem vse ostale navlake?
Zanimivo pri tem je, da ima tudi Garmin en tak virtualni gonilnik, a le za svoj sprejemnik GPS 18. Kar bi še šlo, če le ne bi imel naprave zakodirane prav v programski opremi. Grrr. Zakaj je temu tako, morda še razumem, ni pa to čisto pošteno. Z mojega vidika, seveda.
Ampak s tem GpsGate pa potem delata in Ozi in Netstumbler. Brez problema, takoj in zelo natančno. Se pravi, da se lahko grem z njim čisto pravi wardriving. Super. In tako so moje želje glede GPSja uslišane. Zaenkrat. Dokler se ne spomnim česa novega.
In tako zdaj skačem gor in dol po hiši in prepričujem ostale, da je že skrajni čas, da gremo kam v hribe. A zgleda, da bom moral malo več tečt, vsaj čez tole zimo...
Sicer pa se zdajle spravim še na Motionbased. Da vidim, kako to zgleda!