Pa smo le uspeli priti tudi do Ljubljane. Kot vsako leto, smo šli tudi tokrat malo pogledat lučke. Kaj pa vem, kar moramo it. Nobenemu se nikoli ne da ampak gremo pa vseeno. Sicer pa smo potem vsi zadovoljni!

Leander je seveda takoj hotel Tigra in ga je s svojimi črnimi očki tudi takoj dobil. Potem pa smo se morali skozi gnečo prebijat še s Tigrom, ki nikakor ni hotel iti tja, kamor smo šli mi. Najraje je plezal po glavah drugih ljudi, ker je malo pihalo. Pa smo se mal kregal, ta večja pa sta bila kar malo razposajena. Nama pa se prav fino zdi, dokler so razposajeni, je še vse v redu. Samo mejo med razposajenostjo in podivjanostjo je včasih malo težko vzdrževat. Ampak gre, no...

Skratka, čisto ok.

A vidte Tigra? A VIDTE TIGRA??? Leander ni videl lučk, svoje očke je imel samo za Tigra. Mi pa, skoraj, tudi...

Tiger sedi z nami pri kosilu in Leander ga hrani. Hm. Balon je zanimiva stvar.