V petek smo imeli poslovilnega. Mi, starejši malo manj, ta mladi pa malo več. Tja do polnoči.

Takole pa so skupine pripravile, kaj so se kaj naučile:

Tole je bila skupina, z "našim" Mariom vred, se mi zdi, da so bili še najboljši. No, vsaj pošteni, ko so morali povedat, kaj jim je bilo najbolj všeč pri nas, so brez sramu rekli, da punce. Pošteno.

Tadeja se seveda ni mogla izognit dolžnostim. Ampak špansko pa kar nekaj zna! Jupi!

Pa še Mariu smo dali nekaj za popotnico, da se nas bo večno spominjal.

Sobota je bila pa polna solz, objemanja in vreščanja. Na koncu so bili vsi prijatelji, učitelji pa so porabili pol ure, da so slovence spravili dol z avtobusa...

Jah, Poljane so zakon! A ne, Tadeja?

P.S.

Če se boste kdaj spraševali, kako se reče tistim, ki poslušajo tehno in podobno muziko: bakala. Kratko in jedrnato. Po špansko seveda.