Pa sva ga le postavila! Našo Ogromno zverino...

Izkazalo se je, da je res ogromna mrcina, a sploh ne težka za postavit.

Manj kot ena ura je bila potrebna, kar je za prvič prav super. Računam, da pridemo nekako do pol ure, kar ni mnogo več, kot pri prejšnjem.

Začelo se je s škatlo:

Iz škatle pa torba:

Kot babuške:

Tole vse je lepo zvito noter:

Razprostreva ga lepo po tleh:

Palice skozi in že stoji:

Še spalnice, kar tri:

Končno en šotor v katerem lahko stojim in to čisto normalno:

In to je to. Postavljen šotor.

Ogromen je, ogromen res. Ne vem, kje bomo take parcele sploh našli. Še dobro, da letos ne gremo na hrvaško, tam je vse majhno, že s prejšnjim smo imeli težave. Bog ne daj v visoki sezoni...

Zlaganje nazaj predstavlja večjo težavo, a sva uspela že v drugem poskusu. No, v torbo sva ga stlačila, v škatlo pa ne gre več... Ne vem, kako jim rata to zlaganje, cela znanost tole pakiranje!

Eh, super. Sva povsem zadovoljna, končno enkrat nekaj prostora! Jupi!