Vedno kaj pozabim. Kamorkoli grem, tam kaj pustim. Ne morem in ne morem se tega odvadit. Pa lahko ob odhodu še tako razmišljam, da ne bi nič pozabil, hopla... vedno nekaj.

Enkrat sem pozabil vzeti dobrote, ki jih pripravijo za goste, s poročne gostije. Za tisto mi je še danes žal. Grrr. Hm, ali sem pa to celo večkrat naredil...

Tokrat sem v Bohinju pozabil svoj iButton. Z njim sem meril temperaturo, da bo vse lepo dokumentirano. Eh. Še sreča, da so se drugi spomnili nanj, da smo vsaj poklicali Uršo, da ga je vzel. Drugače bi še dandanes bingljal tam.

Bo pa dokumentacija pri naslednjem Srečanju. Za nazaj.

Pa čisto nič ni pomagalo, da sem si točno pet minut pred odhodom še lepo rekel: "da ne boš iButtona pozabil!" Ufff, da najdem tistega, ki me je zmotil...