Že ob prihodu v vrtec te oplazi slutnja. Povsod sami kupčki blata. Gor, dol, levo, desno. In nato lepi čeveljci, približno takšnile:

Najprej sem deset minut pucal tele male stvari. No, so bili malo bolje, vendar so še vedno puščali lepo sled za seboj.

Ja, kje pa ste bili? "Na 'išču!" A ste po blatu skakali? "Jaaaaaa."

No, fino. Helena je že napovedala skorajšnjo čiščenje. Tamaučka je nemogoče prisilit k temu, da ne bi nog potem na sedeže dajal. Prav matematično formulo obratnega sorazmerja z blatnimi čevlji uporablja. Bolj so blatni, bolj je treba po sedežih ropotat.

Ah, pa kaj bi se sekiral, a ne? Bomo že spucal. Enkrat. Važno, da so se dobro imel!