Že četrto leto je mimo od 17.8.2004, ko sem spisal prvi post.

Kakršnakoli so že bila ta štiri leta, štiri leta mojega - našega - življenja, je zapisanega na teh straneh. In meni se zdi veliko, ogromno. Neverjetna množica dogodkov v le štirih letih! Le kam se nam mudi?

V vsem tem času sem si dovolil spisati 1067 objav in objaviti 1936 slik.

Zadnje leto sem se glede bloga umiril in si našel svoj prostor pod soncem, tako v srcu, kot v željah in pričakovanjih. Pod eno objavo na dan/mesec, okoli 25 jih spravim v mesec. Kar je popolnoma dovolj.

Če priznam, imam interakcije pravzaprav čisto dovolj. Krog tja do pet, deset rednih bralcev mi čisto zadostuje, čeprav včasih mislim, da bi rad več. Več, več, več. Saj vsi vemo, kako to gre, kajne?

Nobenih obljub, nobenih pričakovanj. Pišem na svoj dokumentaren način, lastna razmišljanja pa opisujem zavito skozi opažanja lastnega sveta. Profiliral sem se čisto dovolj. Drugo leto najbrž ne bo prav nič drugačno. Spremembe se bodo dogajale drugje.

Skratka, vse najboljše Podkleteno Nebo!

P.S.

Besedice "pravzaprav" se še nisem otresel. Morda drugo leto.