Mene dvigala vedno razjezijo. Še posebno takrat, ko jih je več skupaj. Prihajajo, odhajajo, ponavadi brez kakršnegakoli reda. Kličeš za dol, se ustavi in te popelje gor.

Kakor, da bi šel na ogled mesta...

Ali pa samo nam, smrtnikom, pač ni dan vpogled v logiko dvigalskih sistemov. Saj verjamem, da je dobra logika vredna veliko, a dozdeva se mi, da v naša vedno vgrajujejo najbolj poceni robo. Ki ne komunicira z drugimi dvigali, brez posebnega sistema, velja le pravilo prvega klica.

In potem se vedno razburjam in cepetam pred njimi ali v njih, ko se voziš gor in dol, kot kak cepec.

Obstaja pa en sistem dvigal, ki pa me vedno navduši. Čeprav sem prvič, ko sem se vozil z njimi, bil zapeljan nekam čisto drugam. In potem skoraj nisem več našel nazaj, saj dvigal preprosto nisem znal uporabljat. Dokler ne greš, pač ne veš.

V sklopu so štiri dvigala, na vsaki strani pa stoji ena takale konzola. Bistvo je, da dvigalom prej poveš, kam greš in ne šele potem, ko stopiš vanje. Ko si noter, ni nobenega gumba za nadstropja več. Ne moreš si premislit.

Odtipkaš nadstropje, konzola pa ti pove, katero dvigalo te po popeljalo do tja: A,B,C ali D. Pa še smer ti pokaže > ali <.

Neverjetno uporabno in učinkovito.

Je pa edini tak sistem, kar sem jih videl. Morda jih res nisem videl veliko, nekaj pa že.

S temle čudom tehnike se greš lahko igrat v Stolpnico BTCja, Ljubljana. S trinajstega nadstropja je prekrasen razgled. Pa še za jest je kar v redu.