Koliko voščilnic in koliko lepih želja! Prav vsaka trgovina, radio, tv, letaki, reklame, prav vse nam že želi vesel in srečen in miru poln božič. Vsepovsod mir in veselje in sreča...

Svet gre pa v maloro, vsak dan bolj.

Kako gre to skupaj? So te želje le prodajne fore trgovcev, so vse te voščilnice le nekaj, kar "moramo" napisat? Moramo? Je to preprosto samo stvar navade? Pojma nimam čemu vse to. Pa pravimo, da je Božič oseben in družinski in tako naprej, zakaj mi pa potem vse mogoče firme pošiljajo srečne praznike? Od mehanika prek kurilnega olja pa do izdelovalca oken...

Letos smo dobili tudi kar nekaj voščilnic od ljudi, s katerimi se celo leto nismo videli. Kaj narediš s tako voščilnico? Zakaj jo sploh dobim, vse te lepe želje, mir, srečo? Če bi se videli, bi lahko kaj skupaj naredili, z voščilnico pa si ne morem prav veliko pomagat. O, ja, z voščilnico v rokah bom pa res srečen. Od danes naprej... Japajade.

Pa na forumih... pa na blogih... pa, ej, povsod. Vsi vsem. Po pravici povedano, mi gre že pošteno na živce. Iz tega Božiča bomo, kakor ljudem vedno uspe, spet naredili eno veliko sr*nje. Danes voščilnica, jutri je pa nov dan in spet so zmage tu. In z njimi poraženci. In nesreča in vse, kar paše zraven. A ni vse to zeeeelo hinavsko?

Ko bi napisali manj voščilnic in bi ta čas raje namenili temu, da bi ta svet naredili RES bolj miren in srečen, bi bilo že nekaj, kajne?

Zato smo mi postavili dve smrekci, jih okrasili, napeljali lučke in se bomo danes zvečer v družinskem krogu zabavali z vožnjo naokrog po vaseh in se smejali lučkam. In voščilnic bomo pisali vse manj...

Vsem vam in tudi nam pa želimo, da se danes in čimvečkrat posvetimo svojim bližnjim in resnično prispevamo k temu, da bo v tem nemirnem svetu kaj več miru in sreče. Na osebni ravni je začetek! Pa brez voščil, ki jih itak ne jemljemo več resno!