V življenju nimam prav veliko svetih stvari. Če prav pomislim, nimam sploh nobene. Mi nikoli ni bilo do tega, na stvari se ne navezujem.

Seveda ne rečem, da mi nekatere niso blizu ali ljube, a o kakšni veliki navezanosti ni nikoli govora.

Sem pa zavestno za določen čas vzel za "sveto" tole stvar:

 (C) Vreme

Priti mi mora v možgane, v kri, o njej moram govoriti, se spoznati z njo, jo preučiti do konca in še malce dlje ter o njej celo sanjati. Zjutraj, zvečer, čez dan, med kosilom, prej in kasneje, ob in za, pred in nato, v vseh letnih časih.

Ko bom tako daleč, da bom poznal vsako njeno izohipso, vsako njeno hiško, bom pripravljen. Takrat se lahko spopadem z njo. 

No, vsekakor do 26.5....

P.S.
Tole je stvar stave, tja in nazaj, 4,4km.

Pisofkejk.