5:34.

Sedim na prvem lulanju v zgornji kopalnici. Vsaj mislim, se še ne zavedam dovolj, da bi sploh kaj videl ali vedel.

»tup, tap, tup, tap...« (hitri in težki koraki po stopnicah).

»Kljuk, kljuk«, »Tok, tok«, »A je notr acetonnnn?«

acetonnn... acetonn... ace... kaj sploh je to??????

A se tile otroc' sploh zavedajo, da zjutraj ne vidim?

23:27.

Spalnica. Midva končno v postelji. Taka romantična noč se nama zdi. Hmmm.

»kljuk«, »Nooočko...«, »tlesk« (se vrata zaprejo).

»šlap... šlap... šlap.. šlap. šlap« (koraki po hodniku med sobo in kopalnico).

»kljuk«, »Nooooočkoooo...« »tlesk« (spet vrata).

.

.

.

»kljuk«, »Nooooočkoooo...« »tlesk« (spet vrata).

Mater, kako mu je pa to ratal, brez »šlap, šlap«???

Počasi postaja v postelji vroče, na vratih pa nevarno.

.

.

»klju«,

»AAAAARGGGHHHHHHHHHHHHHHHHH... PEEEEEJT ŽE SPAAAAAT!!!!!!!!!«

»tllllesk«, »šlap,šlap,šlap«.

A tile otroc' mislijo, da jih je štorklja prinesla?

Sami zombiji v naši bajti...