Sam sebi pa res lahko voščim. Za tri leta miganja, za tri leta vztrajnega pisanja. Kar je – predvsem zame – ena velika reč. Ponavadi pri teh, tehnoloških zadevah, ne zdržim prav dolgo. Tri leta je tako že kar ogromno časa.

V tem času se je moj blog kar dodobra razvil, profiliral. Od začetka so objave kapljale bolj po kapljicah, večina jih je bila čisto na osebni ravni dnevnika. Kaj in kje smo kaj počeli. Z veliko slikami, ki sem jih popal kot linke. Na komentarje sem preskočil šele konec lanskega leta, zakaj je temu tako, najbrž nekje piše. Seveda sem zato moral spremeniti tudi obliko bloga in vsega, kar paše zraven.

Velikokrat sem se spraševal, in se še vedno, ali je pomembno, da me ljudje berejo. Pa še zdaj nisem daleč prišel. Včasih me teži, ker imam malo obiskovalcev, včasih pa mi je to prednost. Včasih bi bil rad znan, po drugi strani pa bi bil rad nekje zadaj, na robu. In tako se enkrat nagibam v eno smer, drugič v drugo. Glede na to, da ne pišem o aktualnih temah in da skoraj nikoli ne postorim nič takega, da bi mi dvignilo nivo, sklepam, da se prej nagibam v tisto, drugo smer, na rob.

Svoj krog bralstva sem dobil, to bi mi moralo biti dovolj. Sem previdnež in počasnež, vsega se lotevam na hitro, a potem obsedim in kuham v sebi dolgo časa. Dokler nisem prepričan, da je to tisto pravo. Sam sebi torej ne zaupam preveč, sem samo človek, z vsem, kar paše zraven. Samoslepil me je strah in se jih skušam na ta način odrešiti.

Eno je gotovo, na blogu skušam ostajat jaz jaz. In nič drugega. Ne slepim bralcev in ne slepim sebe. Skušam se držati svojih načel in skušam ostajat zvest samemu sebi ter posredno tudi drugim. Kar pa ne pomeni, da sem tak, le trudim se. Trudim se popravljati svoje napake in trudim se iti naprej, tja, kamor jaz mislim, da bo za moje celotno bitje bolje.

Poboljšanje je torej subjektivna reč in le moja lastna odločitev.

Hotel sem navesti še polno goro podatkov o svojem blogu. Ko pa sem se jih spravil nabirati, sem – presenečen - ugotovil, da lahko navedem le tri. Najbrž bi lahko še sestavil listo najbolj zlorabljanih besed, naprimer »pravzaprav« bi najbrž zasedla prvo mesto, s 1687-imi ponovitvami. Ali pa število manjkajočih vejic. Ali pa številko, kolikorat začnem stavek z »In«. Pa taki podatki ne zanimajo niti mene samega. Zato sem se jim odpovedal, s težkim srcem, jasno.

17.8.2004 – 16.8.2007
727 objav,
1331 slik.

Jah, srečno, anede? Pa da bi še dolgo trajalo!