Še preden sva se včeraj s tamaučkom skregala, sva šla še v špar. Ne vem zakaj ampak meni se špar še nekako najbolj dopade. (Če bi le bil malo večji!) Najbrž zaradi cen, najdražji sosed mi je preprosto dražji. Za tisti nabor hrane, ki ga kupujemo seveda. Saj na koncu se izkaže, da je treba tveganje lepo porazdelit in hodit povsod po malo. Zdaj nam bodo itak v Domžalah odprli še lidl potem pa bo cel halo.

Ampak pri tem domžalskem šparu imam kar naenkrat polno problemov. Že zadnjič sem šel tja, a sem se obrnil, ker nisem imel nič drobiža, brez drobiža pa ne morem dobit nakupovalnega vozička. Da grem pa najprej dvignit denar, zmenjat in nazaj po voziček... Oh, sem naredil to samo enkrat in sem rabil za to cele pol ure. Zato sem šel raje k sosedu, v merkator.

No, včeraj pa sem imel tamaučka s sabo, polne žepe drobiža, a sem se krepko uštel. Ker sem bolj škrte narave (krtinci smo gorenjci, ne?), sem najprej poskušal z vsemi možnimi centi, kar sem jih imel. Pa nič... Ja, madona, katerikoli tolar si noter vtaknil, si ga dobil ampak evri pa samo 1 ali 2. Seveda sem na koncu stlačil notri še kovanec za 50 centov, ki ga potem nisem mogel več vzeti ven. V premražene roke sem se udaril najmanj desetkrat, polomil sem si dva nohta, poskušal celo s ključem, a samo dokler si ga nisem dobro zaril v prst. Potem sem raje odnehal in petdesetaka pustil notri. Mojster in pol...

Potem sem nehal biti šparoven in sem vtaknil noter (v drug voziček seveda) dva evra, ki je čisto lepo prijel.

Zdaj imam pa dvakrat slabo vest. Enkrat zato, ker sem vrgel stran 50 centov (šparoven sem, saj veste...) in drugič zato, ker sem voziček napol onesposobil. Tistega zdaj ne moreš brez klešč vzeti ven. Po drugi strani pa morda komu prav pride, okrog domžalskega špara vedno vidim možakarja, ki razvaža zapuščene vozičke in iz njih jemlje denar, ki ga ljudje pustijo, ker pustijo vozičke kjer jim od ri*i padejo. V časih evra bi se mu moralo bolj splačati. Vendar človeka, odkar je mraz, še nisem videl. Hm.

Ah, koliko težav si lahko naredi človek, kaj?

In to vse zaradi špeze donata, prepečenca in toaletnega papirja... No, pa še počasnega in bolečega umiranja na obroke...