Po človeških še računalniški. Kot, da ne bi bilo že človeških več kot dovolj!

Cel dan se že borim. Malo se zmaga nasmiha njemu, malo meni. Drugače pa sva si zaenkrat enaka.

Tole zna bit katastrofa, le upam lahko, da ga prelisičim...

Zadnje čase me kar naprej spremljajo neke težave. Take ali drugačne. Sicer se kaj dosti ne sekiram, samo počasi bi imel dovolj. Že tako imam dela čez glavo, res ne rabim še dodatnih zapletov. Še posebno ne takih, ki terjajo celega človeka in to takoj! Potem se mi celi plani porušijo, ker vse pozabim, kaj sem imel za naprej.

Ampak jaz sem prepričan, da mi bo uspelo! Drugače sem v ri*i...