Ja, od zdaj pa pivo ne velja več. Če pa zdaj ne boste vedeli, kje smo, potem vam ni pomoči.

Kakorkoli že, imamo se fajn, sneg in sonce imamo. Kaj pa bi še drugega, v teh časih?

V lepem sončnem dnevu smo se torej namenili v Tamar. Za celotno pot dveh ur, smo mi porabili štiri in pol. Kot da bi šli na konec sveta... Ampak prišli pa smo. Tamauček se je malo nosil, malo peljal, zelo veliko pa je tudi hodil. Za vse ostale pa le pohvale, čeprav smo se ustavljali res vsaka dva metra.

Na koncu smo pa mimogrede videli še tisto, zaradi česar se zadnje čase vsi tarejo v te kraje.

Velika je, velika. Ampak mnogo bolje se vidi na televiziji. Res pa tam ni vzdušja... No, saj na treningu ga tudi ni bilo. Itak imamo z otroci čisto svoje vzdušje. Ki nekako ne paše v vzdušje skokov in hektolitrov popite pijače, kajne?