Podkleteno Nebo
Zacetna stran - krtina.com!
# Monday, January 07, 2008

Hvala bogu, da naši otroci bolje poznajo osnove fizike in podobnih znanosti, kot pa jaz.

Hvala bogu tudi, da se mi vsaj malo svita, za kaj gre, drugače bi jih hitro lahko obtožil čarovništva.

Nič privezani, nič prilepljeni. Kar sami stojijo.

P.S.
Najbolje uspeva puncam z dolgimi lasmi...


posted on Monday, January 07, 2008 1:02:45 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4] Trackback
# Sunday, January 06, 2008

Želje rojstnodnevcev je pač potrebno upoštevat!

Redki so, a tudi med nami so taki, ki ne marajo prav posebej čokoladnih tort. Natanko ena je taka, če smo iskreni.

Zato sem ji lahko naredil le tisto drugo: kremšnite. Saj so zgledale kot kakšna torta, torej čisto v redu. Seveda smo bili vsi čisto zadovoljni, od celega pladnja jih je danes bore malo ostalo...

Zamolčano število svečk je naredilo precejšen ogenj:

njihovo pihanje pa cel oblak dima!

Glavno praznovanje nas še čaka, včeraj smo bili zbrani le v družinskem krogu.

Upam, da smo slavljenki pripravili en miren in zadovoljen dan.

Vse najboljše!


posted on Sunday, January 06, 2008 12:28:36 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [2] Trackback
# Saturday, January 05, 2008

Mogoče ima pa tamauček kaj talenta?

Eh, jaz nikoli ne vem. Pri tej moderni umetnosti je pač tako. Čeprav je najbrž tudi tu enako: nekdo te mora znat prodat.

Bogve, koliko dobrih stvari gre v nič, zato ker "producenti" tega ne opazijo.

Drugače pa tale post nima zveze ne z včeraj, ne z jutri, ne z danes. Slika mi je pač padla v oko, ker jih vedno poslikam v vrtcu. Mlajši od mene bi rekli: kr neki.

Jah, no... Ni boljše ali slabše od česarkoli drugega.


posted on Saturday, January 05, 2008 8:28:33 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4] Trackback
# Friday, January 04, 2008

S statistiko res že dolgo nisem težil. Ampak konec leta pride letna statistika, obračun, ki ga je potrebno spravit tudi na blog.

Saj bom čisto kratek.

Tole so raw podatki, obdelani z awstats. Sem in tja jih tudi kdaj pozabim obdelat, tako, da kaj manjka... Ni kake velike škode.

weather.krtina.com

  • 4.419 Unique Visitors
  • 6.052 Number of Visits
  • 8.459 Pages
  • 67.277 Hits
  • 503,77MB Bandwidth

automation.krtina.com

  • 1.393 Unique Visitors
  • 2.750 Number of Visits
  • 3.299 Pages
  • 9.426 Hits
  • 179,94MB Bandwidth

krti.krtina.com

  • 4.076 Unique Visitors
  • 7.467 Number of Visits
  • 117.259 Pages
  • 503.881 Hits
  • 10,58GB Bandwidth

HeliUm.krtina.com

  • 14.114 Unique Visitors
  • 27.487 Number of Visits
  • 90.386 Pages
  • 673.586 Hits
  • 10,56GB Bandwidth

www.kermauner.net

  • 13.051 Unique Visitors
  • 15.166 Number of Visits
  • 28.662 Pages
  • 187.697 Hits
  • 6,41GB Bandwidth

www.krtina.com

  • 1.101.329 Unique Visitors
  • 3.443.659 Number of Visits
  • 13.477.829 Pages
  • 47.693.434 Hits
  • 232,31GB Bandwidth

Čez ubogi stari strežnik na 933Mhz stočenih torej dobrih 260GB podatkov...

Jasno je, da so podatki v Google Analytics čisto drugačni, ampak za obremenitev strežnika so pa tile nedvomno pravilnejši.

Kaj bi dal za eno 10/10Mb optiko!


posted on Friday, January 04, 2008 11:47:42 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [3] Trackback
# Thursday, January 03, 2008

Včeraj sem prijel v roke knjigo Nazca ali nekaj podobnega, ki jo je Mitja dobil za novo leto.

Zanimiva zadeva, me je kar pritegnila, v hipu sem prebral kakih štirideset strani. Notri so tudi fotografije, a v žepni izdaji so fotke pač takšne, kakršne so lahko. Črno bele, skoraj nič se ne vidi. Sploh jaz, čez štirideset, ne vidim nič na njih.

Pa sem pomislil, da grem lahko gledat na google maps, čez Helium. Super ideja! Prostor so tako lepo opisali, da jih bom sigurno našel, ker pa so tako velike, se jih bo sigurno tudi videlo. Pravzaprav čisto "v živo"!

Japajade.

Tole se vidi:

Ja, ja, podobe so že tam, a glej ga zlomka... Nekdo se je igral in - kot zgleda - čez narisal jebene(C) Chef krožce...

Tisoče krožcev. Ja, ti hudič, no... Pa prav pridno se je igral, čisto vsako podobo je šel pokvarit. Od prve do zadnje. Ni pokvaril celotnih podob, le razmerja je hotel uničit.

In mu je čisto uspelo.

Za denar se da vse naredit, kaj?

Zdaj razmišljam, da bi čez našo hišo narisal kak pohujšljiv simbol ali vsaj kako čebelico. Samo še pametnega dopisa googlu se spomnim...

Ma, človeška neumnost in še kaj drugega, ne pozna meja.

P.S.
Skoraj sigurno je, da je to že kdo prej opazil, a ker sem še po celem dnevu tako razkačen, ne grem tega preverjat, pa če me tepeš!


posted on Thursday, January 03, 2008 5:07:53 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [2] Trackback
# Wednesday, January 02, 2008

2008 se je zame začelo čisto drugače, kot se je končalo 2007. Od celodnevne vročine starega leta, v novem letu ni ostalo prav nič!

Čeprav z vročino, sem zdržal do 4h, preden sem padel spat. Malo me je matralo, kako bo v 2008, ali se bom prebudil spet ves zmahan in pretepen.

Pa ni bilo nič od tega. V sredino prvega dneva novega leta sem se zbudil kot prerojen.

Ni kaj, dobro sem začel! Že iz tega razloga je popolnoma razumljivo verjeti, da bo 2008 zelo dobro leto!

Seveda upanja in želje so in so zelo pomembne, vendar si z njimi noben od nas ne more prav nič pomagati. Lepo je, da ljudje mislijo na nas, a šibanje SMSov v novem letu vidim le kot vodo na mlin mobilnim operaterjem. Voščilnice so voda na mlin pošti in podobnim. Veliko raje se z ljudmi, ki mi kaj pomenijo, dobim, pomenim, kakšno rečemo, si pogledamo v oči... saj človek ve.

Kaj čem z voščilnico, ki mi vošči vse vse vse vse najboljše, če človeka nikoli ne vidim, ne slišim, nimam z njim stika? Tako ali tako je vsako leto samo čas, ki teče, 1.1. je le meja, ki si jo je zadal človek sam.

Čisto vsak navaden dan je dober za dobre želje in voščila. Zakaj ravno novo leto? Zakaj je takrat *treba* to počet?

Ker gre meni to počasi res na živce, smo letos večino voščil opustili.

Leto 2008... Polno planov, a nič zaobljub. Čemu zaobljube?

Doma imamo en kup planov. Velikih planov, ki se počasi že uresničujejo. Te bo treba speljat, tako ali drugače, le od nas samih bo odvisno. Prav nobena zaobljuba, želja ali voščilo ne bo pomagalo. Pomagalo bo le trdo delo, dobra organizacija in nič drugega. Zato gremo počasi, korak za korakom. Vem, da je pred nami polno preprek in težav, a te so ravno in samo zato, da se premagajo, da se rešijo. Niso tam zato, da obupaš in da vržeš puško v koruzo. So le izzivi, ki jih moraš prebroditi, se z njimi spopasti. In tega me pravzaprav prav nič ni strah.

Navdušen sem celo. Tako, kot sem navdušen nad samim življenjem. Ker ga rad živim, brez tega, da bi vedel vnaprej, kaj se bo zgodilo. Pot mi je presneto važna, pot. In zato se podajamo na novo pot polni zanosa, idej in veselja. Nihče ne reče, da ne bo naporno, naporno bo kot hudir, a, hej, brez vložka ni nagrade! Bolj kot se matraš, večja je nagrada, ko uspeš nekaj narediti.

Zato sem prepričan, da bo 2008 uspešno! Ker se ne bomo dali!


posted on Wednesday, January 02, 2008 7:27:23 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4] Trackback
# Monday, December 31, 2007

V zadnji dan leta 2007 sem se zbudil, kot, da bi me nekdo celo noč pretepal.

Prav super za kakšne novoletne aktivnosti in ponočevanja!

Vročina le še raste, pri 38.1 se je zdajle ustavila. Počasi bom začel govorit nesmisle in to bo moje praznovanje. Prav enkratno.

Se pa vlečem že cel dan kot megla, jasno, z vročino, slabostjo in glavoboli ne morem prav veliko počet. Še za v klet se oblečem, kot, da bi šel ven, ker me kar naprej zebe.

Še dobro, da nisem moral česa velikega danes počet. Pa sva s tamaučkom pazila en na drugega. Oziroma on bolj name, kaj čmo.

Kakorkoli mi je tole leto zdaj zagodlo, sem vseeno z njim zadovoljen. Zelo zadovoljen. Čisto lahko, da je nekako prelomno, kar nekaj idej se je rodilo v tem času. Sicer bodo izpeljane v naslednjih letih, a pripišemo jih lahko dvatisočsedmemu.

Veliko dela je bilo opravljenega, veliko. Nič kaj dosti nismo zabušavali, zelo malo časa je šlo v nič. Zato pa je minilo, kot bi mignil. In tako je tudi prav.

Veliko raje gledam naprej, kot nazaj. Zato lahko 2007 rečem le: adijo!


posted on Monday, December 31, 2007 8:18:06 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [8] Trackback

Vse me boli. Še posebno danes. Takega muskelfibra pa že dolgo ne...

No, ja, sicer pa je vseeno.

Desetko smo pretekli, v nič kaj zavidljivih razmerah. Sicer pa jih nismo prav nič opazili, saj smo kar naprej nekaj nakladali. Narava okrog nas je blestela, vse v ivju, snegu, prav enkratno!

Saj sem se delal sitnega, a mi ni šlo najbolje, med tekom me pravzaprav nič ni motilo in sem bil več kot zadovoljen. Še celo vse klance sem pretekel in se nisem na celi progi niti enkrat ustavil! Kar je zame pravi uspeh. Zadnjič jih nisem mogel.

Res je, da smo najbrž zaradi tega imeli malo slabši rezultat, čeprav še vedno boljši. Tek v klanec mi gre pač počasneje kot hoja. Pa sem pri tem še oba fanta bremzal.

Ponosen sem, če povem po pravici. Ponosen nase in na oba fanta. Ponosen na Heleno, ki se je tudi pogumno spustila na celih deset km. Prav nič ni tole mačji kašelj, pa še sama je morala hodit, kar je čisto drugače, kot v ekipi.

Ni kaj, srčni smo bili. Spet!

Slik je tokrat dosti manj, to gre pač pripisati neugodnim vremenskih razmeram. Tako niti spremljevalna ekipa ni bila potrebna.

Po teku pa še pogostitev, kot še dolgo ne! Tja do treh zjutraj sem zdržal, več pa ni šlo. Tudi 10l smo skrajšali na 9l. Kar pomeni, da je bilo piva ravno prav!

Po dolgem, dolgem času druženje, kot si ga lahko samo želiš! Mirno in spokojno, brez tekanja, živciranja in podobnih stvari. Vse se je ustavilo, mi pa smo se fino imeli. In če bi zapadlo tri metre snega, da še štirinajst dni ne bi mogli nikamor, nas prav nič ne bi motilo.

Ne bi kaj preveč zahval pisal, saj veste, da sem vam presneto hvaležen, kajne?

10.380m, 1:18:11, 173obratov, max 187 obratov, 947kCal, 7:34/km.


posted on Monday, December 31, 2007 11:15:50 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [0] Trackback
# Saturday, December 29, 2007

Še dolgo se ne bomo domenili glede dolžine. Ampak saj to ni važno. Približno takole je šlo.

In ja, uspeli smo! Pri minus pet ali tu nekje.

Rezultat prejšnjih B10 smo izboljšali, sicer ne za veliko, ampak za nekaj pa le. Pa še jaz sem tekel celo progo, s čimer sem druga fanta sigurno malo zabremzal.

Skratka, ponosni smo lahko!

Več podatkov bo še sledilo, tole je online javljanje.

Mater smo norci!!!!!


posted on Saturday, December 29, 2007 4:59:44 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [1] Trackback
# Friday, December 28, 2007

Si pa nisem mislil, da bo takole zapleteno. Po parih urah raziskovanja sem namreč tam, kjer sem v začetku bil. Lahko sem pa celo par korakov nazaj. Če črto potegnem pod vse, opazim, da nimam pojma. In to je edini izkupiček vsega zbiranja informacij. Super.

Omislil sem si namreč nakup .si domene.

Kar bi moralo biti otročje lahko. Vsaj tako sem si mislil, glede na izkušnje kupovanja ostalih domen.

Japajade.

Vse svoje domene (.com, .net ipd.) sem dozdaj kupoval pri active domain. Neverjetno - otročje - lahko. Vse, kar potrebuješ, je kartica. Enkrat sem malo raziskoval in sem si izbral pač njih. Kar nekaj zadev dobiš zraven in to ravno tiste, ki jih potrebujem. Za slabih deset dolarjev na leto pri njih dobim:

  • domeno,
  • kolikor hočem poddomen,
  • preusmeritev na katerikoli IP hočem,
  • preusmeritev e-pošte in to kolikor hočem,
  • vse skupaj lahko spreminjam kadar in kolikor hočem.

Vsaka sprememba se pozna prej kot v dveh urah. Res, z njimi sem popolnoma zadovoljen, upam, da bo tako tudi ostalo.

Seveda sem šel s takimi izkušnjami tudi na slovensko sceno, na lov na .si domene. Pa zgleda, da sem malo uštel. Tole namreč nikakor ni lahko. Sploh ne enostavno. Na koncu si niti približno ne predstavljam, kako naj to sploh izpeljem in koliko me bo to sploh stalo.

Moje želje so naslednje:

  • ker imam svoj web strežnik, bi rad preusmeritev na svoj IP - ta se načeloma zelo redko ali pa celo nič ne spreminja,
  • če že imam domeno naprimer mojdomena.si, bi rad takoj tudi email info@mojadomena.si, ki bi bil preusmerjen na nek drug obstoječ email,
  • poddomene pridejo še kako prav, ne vem zakaj bi moral samo pri eni (www) ostat.

Meni se te želje ne zdijo prav zapletene niti ne toliko nenavadne.

Ker pa nikjer nisem mogel najti niti enega ponudnika, ki bi mi ponujal vsaj približno nekaj takega, zdaj ne vem, ali sem jaz butelj, ali pa tega res nikjer ni.

Hudimana, na koncu začne človek razmišljati o postavitvi svojega DNSja, pa email strežnika, pa... ampak to se mi preprosto ne da. Mašinerije je doma že tako ali tako preveč. Da pa bi zaradi ene domene gostovanje vzel, je pa vseeno malce neekonomsko.

Malce sem računal da domenco, ampak tudi tam nič pametnega našel.

Zdaj, na koncu, se mi zdi, kot, da smo v tej ljubi deželi spet nekaj pametnega pogruntali. Nekaj čisto po svoje. Tako kot vedno, ko se trudimo z regulacijo in usmerjanjem. Samo težave povzročamo vsem naokoli sebe in to čisto brez potrebe. Zraven pa pojemo še cel kup danih obljub, kot so naprimer .si domene za fizične osebe... In vse to se nekako ponavlja in ponavlja, pri vseh možnih stvareh, ne samo v računalništvu. Navadni ljudje se pa je*emo iz dneva v dan kar naprej.

Torej, če ima kdo kako idejo, kako bi morda lahko le prišel do mojih želja, prosim!

Se mi zdi, da bom drugače raje pri vseh ostalih domenah ostal in .si pustil pri miru.


posted on Friday, December 28, 2007 8:56:47 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [2] Trackback