Sosed se je odločil, da najde nafto.

S tem nimam nobenega problema, če jo bo našel on, bo tudi pri nas.

Je pa mal hudič, ker se naša uboga stara hiša trese cel dan kot šiba na vodi. Vse nekaj šklopota, pleše, šipe žvenketajo, vse se trese in podobno. Za košček ometa, ki je odpadel v kleti pa ne vem. Ali je kdo preveč nasilno zaprl vrata ali pa...

Jaz sem že po petnajstih minutah postal čisto živčen. Hvala bogu, da sem šel tečt, potem jih pa ni bilo več. Huh... Ne vem, kako je Mitja zdržal cel dan doma.

Kolikor je videti delavce, je to sigurno eno bolj čistih del...

Mogoče bi bilo najbolje, da soseda kar vprašam kaj počne, anede? Drugače me bo pobral od firbca... Kaj vse sem si že izmislil!

Počasi podaljšujem. Ampak res počasi.

In tole, po službi, sploh ni tako slaba ideja. Sicer je težko začet in se spravit ven (kdaj pa ni?), a ko prideš domov... ojej. Kako je pa potem luštno! Ko veš, da je za tabo! Tralalala.

6.110m, 44:51, 7:20/km, 593kCal, 171 obratov, max 180 obratov, 110m klanca pravijo.

Ni kakšen dober rezultat, pravzaprav celo slab, ampak meni se zdi kar ok. Samo, da pretečem, pa sem že zadovoljen. V teh časih je že tako.

Ej, do začetka maja moram priti do 28.000. Kar nimam pojma, kako mi bo uspelo... Hm. Če bo šlo takole naprej, nikakor.

Iščem malo nove trase po Krtini. Z Garminom je super, nič mi ni treba več misliti in se trudit zapomnit, kje sem tekel. Tečeš in to je to. Rabim pa eno še malce daljšo. Zdaj imam tri kratke.

Tista lanska je sicer dobra, a je še vedno preveč blatna. Moram najti eno dobro, z dobrimi desetimi km, pa da mi ne bo treba v Domžale...

Ej, ej, saj mi kar gre. Sam ne obupat. Sam ne obupat. Sam ne obupat. Sam ne obupat...

Mislim, da sta to pomladna in poletna kolekcija.

Ampak ne me držat za besedo. Pojma tudi nimam, katera je katera...

Tole sta ena dva pobalina, ko sta skupaj... Ali sta čisto podivjana in samo skačeta, ali se pretepata, ali pa - sem in tja - popolno sodelujeta.

Če se ti razbije ta velika Nutella, je to velika škoda.

Ampak, če ti pa pri tem otroci ostanejo celi, pa take škode sploh ne opaziš. Še ena priložnost bi lahko rekli.

Nekateri ljudje se izkažejo v nesreči. Ohranijo trezno glavo in delujejo pomirjujoče, stvarno in efikasno. Znajo stvari vzeti v svoje roke in iz vsega potegniti največ.

Kaj vse se skriva v nas, kam nas vse vodi pot in kaj nam je vse namenjeno, kaj?

Včasih je najboljše se potuhnit, se nekomu zahvalit in it naprej. Čisto nič drugače ne bi bilo, če bi skakal, se sekiral in karkokoli norel.

Za drugič. Za poledico.

Ni mi uspelo, da bi se izmazal...

Uspelo pa mi je, da sem šel tečt.

No, kaj je zdaj uspeh ali neuspeh, ne bom tule razglabljal. Lahko le povem, da niti ni tako slabo it tečt takoj po službi. Morda je celo bolje, kot si predstavljam.

Tako sem za danes frej in me ne bo več slaba vest lovila. HA!

4.03km, 29:18, 7:16/km, 385kCal, 170 obratov, max 176 obratov.

Danes pa nisem nič hodil, čeprav sem 674-krat hotel. Ampak samo 4km... Jej, jej, saj to je celo manj od Mura Challenge... Kdaj bom spet na zeleni veji?

Ura je 15:10. Kmalu bom šel proti domu.

Danes sem si namreč rekel, da bom šel tečt takoj, ko pridem domov.

Zdaj me pa malo stiska...

Morda, morda pa... če se še kje zamudimo... mogoče bo pa že prej tema? Tema je vedno dober izgovor. Luč ni napolnjena, naprimer.

Mater, pa sem moral Heleni povedat! Saj vem, zanalašč sem ji povedal, ravno zaradi tega, ker sem vedel, kako bo deset čez tri.

Mogoče se mi pa uspe izmuznit.

Pravzaprav Sončni podaljšan vikend.

Čeprav sem imel eno nerodno stvar v soboto, se mi je zdel tale podaljšan vikend dolgggggggggg. Kar je samo super! Končno enkrat, da ne pade vse mimo, še preden se dobro obrneš.

Je pa res, da bi lahko bili malo več zunaj. Imam sicer nekaj izgovorov, ampak vseeno bi bili lahko več zunaj. Končno namreč sonček. Se človek čisto drugače počuti!

Nekaj malega pa smo le izkoristili. Sicer je kar pihalo in je bilo na vetru mraz, v zavetrju pa fino toplo. Sem si kar dobro napolnil baterije. Celo toliko, da danes razmišljam, da bi šel tečt takoj po službi. Pojma nimam ali mi bo uspelo, zaenkrat me še drži, kako pa bo, ko pridemo domov... Ves lačen se mi sigurno ne bo nikamor dalo... potem bo pa že tema... Ah... grrr, tečt pejt!

Smo šli kar na Krtinski hrib, ga imamo čisto pred nosom.

Najprej smo čakali in čakali miške, a nekako ni bilo dovolj vztrajnosti, le jaz sem eno ujel s kotičkom očesa.

Nabiranje regrata je zraven seveda obvezno! Tam nekje, v daljavi...

In čisto vseeno je, ali je blatno ali ne, ali je mokro ali ne, ali je... Kotalit se je treba! Brez tega ni nobenega užitka v sprehodu.

Počasi pa bo pomlad, anede?

Smo kot na kakšni konferenci iz leta 1956.

Družba super, hrana odlična! Pri Bevcu v Lukovici imajo enkratne koline!

Zmenili smo se kar nekaj, čeprav nas je bilo premalo. Je pa lepo videt, da nekaterim ni vseeno.

3.23km, 26:42, 8:16/km, 293kCal, 154 obratov, max 173 obratov.

Zdržal sem najprej 1.48km, potem sem hodil 136m, potem tekel 560m, potem spet hodil 86m, potem tekel 480m, pa hodil 85m, pa tekel 403m.

PATETIKA.

Noge odpadle, še zadihat se nisem mogel dobro.

Za pozabit.

Ampak začel sem pa le. He, he, he.

Z bankovci imam kar nekaj težav.

Večjih od 50€ namreč še nisem imel. No, v rokah sem jih že držal, ampak moji niso pa še nikoli bili. Še celo z bankovci za 50€ bi bilo isto, če jih ne bi zadnjič našli pri pospravljanju.

Kar naprej sem omejen na tiste desetake in dvajsetake, ki jih pljuvajo bankomati. Vse tako zgleda, da odkar imamo evro, nisem niti enkrat še dvignil denarja kje drugje, kot na bankomatu.

Še nafto plačam z dvajsetaki.

Sicer pa mi je načeloma vseeno, moja denarnica je večino časa takšnale:

Računov se kar tare, o kakšnih bankovcih pa ni ne duha ne sluha.

Denarnica je pri meni nekako spremenila svoj namen oz. pomen. Prej je le shranjevalka računov, ne pa denarja. Račun-nica? Računčica? Oziroma, še najbolj primerno bi bilo: dokumentnica.

Po denarju tudi diši ne. Šmrk...

Saj ne da bi hotel kakšno verigo delat, ampak ne morem si pomagat... čisto tako... iz firbca...: kakšna je pa tvoja?