In to krompirjev Bonsai!

Kaj si ne spomnijo... Cela umetnost.

Najbolj mi je všeč napis: This Kit contains everything you need except the potato!

Res, samo še krompir potrebuješ, pa si na konju!

Za vse, ki ne morejo čakat. Piše, da je ZEN varianta...

Kaj smo ga danes čakali! Že zjutraj sploh nisem hotel v službo: "me bo zasnežilo!", sem govoril.

No, zdaj pa vidite kaj imamo.

NIČ.

Še tamauček je doma ostal, da bo delal snežake, se kepal in podobno. Pa bi lahko le čofotal po lužah, če bi mu mati pustili. Pa mu niso. Pametno.

Ej, ej, ej, tale Krtina. Brez vetra, brez snega.

Sicer mi pa čisto paše. Naj bo v hribih, tukaj doli samo zmedo dela.

Ma ja... Eni se trudijo z dnevno rekreacijo.

Drugi jo imamo pa pred nosom.

Mater sem en pisarniški molj. Pri temle sem se namatral, kot da bi moral skopat celo jamo za bazen...

Ampak rekreacija pa je bila. Za nedeljo čist dovolj.

Končno nova železnina! Čas za slavje!

Po tolikih letih trpljenja z mašinami, ki jih nihče noče, končno nekaj dobrega! Ni mi več potrebno čakati po pol ure na vsako akcijo, ki jo hočem izvest...

Po pravici povedano, je bil pravi čudež, da je dozdaj sploh kaj delalo. In to ni malo delalo, obiska je kar veliko, ubogo železje pa se je krivilo pod vso težo obiskovalcev.

Ne vem, če še kdo uporablja kaj takega: PIII, 933Mhz, 256Mb Ram, 18+80GB Hdd. No, zdaj ga tudi jaz ne bom več.

Od danes naprej laufamo na:

Asus P5K, Duo 2,66GHz, 4G Ram, 2x250GB Hdd. Življenje bo malce lažje.

Za naših 9 spletnih mest nekaj takega prav potrebujemo.

Če je morda kdo danes opazil, smo bili nekaj minut dol. Pa še to prej zaradi sesanja in pucanja. Vse ostalo sem prenesel, pa sploh ni bilo tako malo. Pravzaprav sem cel dan prčkal, da zdaj teče z vsem, kar mora.

Lahko bi se kaj zakompliciralo, pa se niti ni. Manjše težave, še posebej pri muzikalnih željah bodo pa še ostale. Še sanja se mi ne, kaj je narobe. No, sanja se mi, ampak pojma nimam, kako bi jih rešil... Pa drugič, anede?

Danes je najbolj primeren dan za obisk banke.

Zadnjega smo.

Čisto jasno je, da sem vse opravil le na pol. Vrsta je bila čisto do vrat. Mi je kar slabo postalo...

Nekatere stvari se nikoli ne spreminjajo. Vrste v bankah so konec meseca popolnoma enake, kot so bile dvajset, trideset let nazaj.

Blazno napredujemo.

Pa kje - madona - sem pomislil na penzije... Zdaj bo pa striček google še nekaj časa obračal svoj - že porabljeni - denar, jaz bom pa bogve koliko časa po žepu vlačil ček, dokler ne bo razpadel. In potem ne bo več razloga za it v banko.

Mater je to dobra ideja, anede?

Dva kroga okrog Gradiškega. Wega, Stane in jest.

Super.

Tri kroge potem v gostilni.

Še bolj super.

Zdajle se mi pa nič več ne da. Pa ne vem, ali je to zaradi teka ali zaradi gostilne... Je*at ga.

8.080m, 57:07, 7:04/km, 782kCal, 169 obratov povprečja, 186 max, 250m gor pa še dol.

Drugi krog je bil celo malo boljši, za malenkost. Smo ga vsi trije skupaj tekli, pri prvem krogu se je Stane izgubil v daljavi.

So pa zanimivi grafi. Nikakor mi ne gredo skupaj. Morda zaradi treh krogov pr' Furman?

Prvi krog:

Drugi krog:

Skupno:

Pri vseh teh različnih skalah ne vidim prav veliko povezav. Morda je še zadnji - skupni, še najbolj razumljiv. Obrati so šli gor. Kaj pa 'čjo drugega...

Samo 8.080m... tole se na tekmovanju šteje za 8.400m! Kje so me oropali?

No, ja, kar ok. Evo, sem že pri osmih km. Še dvajset???

Da ne bom samo o luknjah, betonu in škarpah govoril... Tudi kaj drugega se nam dogaja, ne armiramo samo betona, čeprav na prvi pogled tako zgleda. Tisto, kar imaš direkt pred nosom/hišo, je le najlažje slikat. Pa še vsak dan nekaj drugega...

V nedeljo smo šli prvič letos na sneg. Na Soriško planino. Ufffa, super! Kakšen dan! Sonce, sonce, sonce. Napolnil baterije končno do konca. Le kako je lahko Helena zbolela, če pa je bil tak leeeeep sonček???

Smučarji in sankači so se seveda pritoževali, ker opoldne že nikamor ni šlo več, sneg je postal čisto voden in mehak. Mene pa ni nič motilo, samo, da je bil sonček.

Drugače pa vsi mokri. Kot zajci. Še posebej otroci. Do konca mokri, pa še malo naprej. Pa sitni zaradi tega tudi. Dokler se nisem razjezil, potem je bilo malo bolje, malo manj sitnobe.

No, ja, nasankali se nismo bogve kaj, nekaj pa je le bilo! Če je za letos konec snega, bomo lahko rekli, da smo bili vsaj enkrat!

Dve sta popolnoma uživali.

Se mi pa zdi, da smo uživali prav vsi Krti! Kar je čisto prav!

Če bi bil zidar, bi tole sam delal. Ampak nisem in nimam tudi nikakršnega namena to postat. Zdi se mi mnogo preveč zapleteno.

Ko pa gledaš mojstre, kako to lepo delajo, brez vsakršnih težav, se ti pa kar milo stori. Vse jim gre kot po maslu. Zašolajo mimogrede. Žico krivijo in režejo brez vsakršnega problema. In stvari so potem čisto naravnost. Kako jim to rata, bo meni še dolgo skrivnost. Še navadne dile ne znam postavit naravnost, pa se lahko trudim cel dan. Z vaservago ali brez...

Je pa res, da če bi poslušal zidarja, bi prej ali slej imel vse v škarpah. Škarpica tule, škarpica tamle, škarpice gor in doli. Včasih se mi zdi, da zidarji, kamorkoli pogledajo, vidijo le škarpe, takšne ali drugačne. Pred očmi jih imajo kar naprej. In vsi njihovi predlogi se sestojijo iz raznoraznih škarpic.

Hja, ko se znaš enkrat igrat z betonom, je to tako, kot z lego kockami. Vse bi iz tega zgradil...

Kakorkoli že, naša luknja se polni. S hruškami.

Plata bo super. Vsaj zdaj tako zgleda.

Eni mali - ampak dolgi - škarpici se pa nismo mogli odpovedat. Nas je nagovoril. In mi smo podlegli. Kaj čmo, Miki je prepričljiv.

Ta nas čaka danes, ker so fantje pridni ko strela.

Maček včeraj cel dan ni smel ven. Še tega bi se manjkalo, da bi se šapice poznale...

Nad luknjami smo toliko navdušeni, da jih kopljemo kar naprej. Otroci pa tudi kar naprej sprašujejo, katera luknja bo pa za bazen?

Bazena pa še ne bo tako kmalu, čeprav smo že toliko zverzirani, da bi bila to mala malca.

Smo pa našli tudi kahlo med kopanjem. Super.

Super dobra zemlja... samo za kaj drugega nasut je, čisto za nič drugega. Same opeke, kahle, železo, neumnosti pač.

Smo pa skoraj prekopali najprej elektriko, potem vodo, na koncu pa še plin. Z malo sreče smo vse pustili nepoškodovano. Ufff.

Bager - naš prijatelj!

Upam, da ga zdaj dolgo ne bomo več videli...

Lahko bi napisal tudi: Spet en od jebenih začetkov.

Kar naprej začenjam s temle tekom. Potem je dva-do-trikrat mir, potem se pa spet vse ustavi. In nato spet začetek.

Jih imam že čez glavo, teh začetkov! Kar naprej se borit in it vedno od začetka. Brez kakršnegakoli napredka, samo stopicljam na mestu. Ko kreten. Klinc.

Ampak danes je bilo vseeno čisto ok, čeprav se pritožujem. Malo se moram, drugače bo zgledalo, kot da je vse ful kul super. Še surle mi ni bilo treba brisat, kar je prav nenavadno, saj še vedno teče ven, da porabim šteko robcev na dan. Med tekom pa nič. Hm, naslednjič grem zdravit prehlad s tekom, pa da vidimo teorijo!

6.840m, 48:58, 7:09/km, 692kCal, 167 obratov, max 181 obratov, 110 m klanca.

Čeprav se mi ni dalo, sem na koncu vsaj malo podaljšal, ker je pač šlo čisto v redu. Do tiste velike cifre je še daleč, bom moral podaljševat malo hitreje.