Natanko osemkrat mi je uspelo!

Gor na Sv. Primoža, v 24-ih urah.

Pravzaprav sem kar ponosen nase! Preizkušnja in pol.

3200 višinskih metrov gor in tudi še hujših 3200m dol. Circa 55 km prehojene poti in 12h čistega hoda.

Zdajle bom še en teden polomljen...

Zmagovalec 20-krat in Zmagovalka 18-krat!

Sami norci.

Jutri pa kaj več, če bom uspel priti sploh do kleti. Stopnic nekaj časa ne bom maral.

42.

To je To.

Odgovor na življenje, vesolje in vse.

(Le v ameriki... google.si in najdi.si najdeta presneti uradni list.)

Kaj čmo, veliko se jih je že nabralo.

So pa zato luštna. Leta.

Presenečenje je bilo veliko, kar se tudi lepo vidi po tem, kako čukasto gledam.

In toliko svečk je presneto težko pihnit, zato se mora človek dobro pripravit.

In danes grem še na 24 ur Primoža. 24 - 42... 24-42! Ja?

Kakšen numerolog bi iz tega še celo znanost naredil, jaz je pa ne bom. Ker je bila tale torta že prejšnji teden.

Kar pomeni, da sem zdajle že 0,016438356164383561643835616438356 leta starejši. Tako.

Vsakovrstni pripomočki vedno pridejo prav.

Če jih znaš uporabljat, seveda.

Tak lep primer uporabnega pripomočka je seveda mobilni telefon. S fotoaparatom. Da lahko ovekovečiš svoja videnja, dejstva, lepote, vsega boga skratka. A tudi, da včasih poslikaš kaj takega, kar bi potem preveril doma. Uporabno. Funkcionalno.

Hja. Niti ni tako enostavno.

Zadnjič nakupujem v enem od BauMjau zadev in hopla!, pojma nimam, kateri je pravi. 10 ali 12 mm? Tisti večji zgleda bolj pametna izbira, ampak, a ni malo predebel? Ma, vse mere so lepo zraven spisane, poslikam jih, potem pa doma zmerim, pa da vidimo, kateri bo!

Kar malček ponosen sem bil na lastno iznajdljivost.

Hja. Niti ni tako enostavno.

Domov sem namreč prinesel gornji zmazek.

Najprej malce *(#&/#?*, potem pa spet dobil super genialno idejo: naredil bom kot v filmih naredijo! Vzel bom en PhotoProShopPaint Pro Pro Pro program in zadevo izostril! Če lahko tisti v filmu izostrijo obraze iz treh pikslov, ni hudir, da ne bi jaz samo malo izostril tistih blesavih mer!

Hja. Niti ni tako enostavno.

Na koncu sem poslal vse v tri krasne. Od vsega se je videlo le 10 in 12, kar pa sem itak vedel. Le, da je bilo to edino, kar sem vedel.

Klinc pa pripomočki, če se ti roke tresejo.

To je bil vzrok moje vročine, rota virus.

Vsaj tako je zdravnica napisala.

Je pa cela svinjarija, da sem dobil le dva dni bolniške. Grrr.

Ampak sem bil pa res včeraj že čisto ok, zato sem res previdno naredil en mali sprehod, morda bi lahko temu rekel intervalni trening. Vse sem počel, od hoje pa do šprinta. Tudi v klanec, kar pa se ni pokazalo kot najbolj pametna ideja.

Ker me ni nič špikalo, nič zbadalo in ker sem se čisto ok počutil, sem zadnjih deset minut kar lepo tekel domov.

No, bolj tako na izi, ampak čisto luštno.

4.710m, 43:59, 9:20/km, 145/181, 427kCal, 198m gor in dol.

Res na izi. Zaradi rote...

Pa smo se odločili.

Če bomo kdaj brez dela ali pa ga bomo imeli premalo, bomo pa odprli Mizarstvo Krtina.

Če lahko iz tegale:

nastane tole:

potem ni hudir, da smo boljši kot kakšni profesionalni obrtniki. Vsaj jaz sem srečal tudi slabše. Mnogo njih.

In če zraven pomislim še na omaro... huh, ni problema.

Čeprav me malo mrzi, ker tole delo preprosto ni zame. Vse, kar je luštnega v tem, je potem občudovat, da sploh vse skupaj stoji. Delo samo pa ni luštno. Morda nekateri res uživajo pri delu z lesom, no, jaz vsekakor nisem eden od njih.

Nimam ne natančnosti, ne potrpežljivosti.

Zraven na lahko dodamo še: Mizarstvo Krtina in zemeljska dela k.r.n. Tudi to nam namreč gre kar v redu.

Že v nedeljo opoldan sem se malce slabo počutil.

Smo si vzeli dan za počitek, po vseh teh napornih praznikih, da bi dali malo mir.

Pa evo miru...

Zvečer sem že bil pokončan, z 38,6 sem padel v posteljo. In prespal večino ponedeljka.

Zdaj je pa že zgleda v redu, tako, da bo treba jutri v službo. Hja.

Če tole ni bilo iz psihičnih vzrokov, pa tudi nič ne rečem...

Pa je padla še zadnja trdnjava.

V nedeljo zjutraj.

6.530m, 44:58, 6:53/km, 166/176, 249m gor in dol.

Zdaj sem pa mrzel.

Oziroma, najbolje, da se še spomim, česa ne bi počel nikoli v življenju. Kakor sem zadnje čase malo čuden, bi šel natanko to počet.

Ah, starost že malo vpliva na tele spremembe, anede?

V skladu s tradicijo, prvi maj po Sloveniji takole zgleda:

Tole so samo kresovi, ki so - vsaj tako zgleda - ušli nadzoru in so morali posredovat gasilci. Koliko drugih kresov je šele bilo...

Mi je bilo pa zanimivo, koliko pripravljenih kresov je pogorelo, ker so bili pripravljeni dan, dva prej. Kar ne morem verjet, a ljudje okrog hodijo in ko vidijo kres, si ne morejo kaj, da ga ne bi prižgali? Ja, brez nočne straže, si imel kres skurjen dan prekmalu...

Je ta ogenj res taka osnovna človekova strast?

Renault Espace mi je pravzaprav všeč. Velik in prostoren, škatlast. Meni super.

Še spimo lahko čisto enostavno v njem.

Se pa dogaja nekaj zanimivega z njim, ko je dež.

Saj ne rečem, nekdo se je presneto potrudil in daleč vnaprej mislil na dež in podobne vremenske neprilike. Z brisalci je namreč cela štorija. Po mojem mora bit vgrajen cel kup elektronike samo za bloody brisalce. Petstotrindvajset nastavitev hitrosti, sprednji, zadnji, ko se ustaviš, preklopijo na manjšo hitrost, ko daš v rikverc, se samodejno vklopi zadnji in tako naprej. Bogve, kaj še vse...

Se mi pa zdi, da ta dotični načrtovalec, ki je sicer super načrtoval, celotne zadeve ni preizkusil v praksi.

Petstodvainšestdeset nastavitev hitrosti mi še nikoli ni prišlo prav. Vedno dežuje tako, da je vse skupaj nekje vmes in se moram igrat z brisalci.

Ko se pri ustavljanju zmanjša hitrost brisalcev, je sicer fino. Vendar pa je potem speljevanje precej "na pamet". Ker nič ne vidiš. Kolone so tak fini primer, ko se moraš spet kar naprej igrat z brisalci, da bi sploh kaj videl.

Pa da se ne ustavljam samo pri brisalcih... podobno je pri drugih stvareh.

A v Franciji nikoli ne dežuje? Ali pa se francoskim inženirjem ni dalo voziti po mokrem. Kdo bi vedel?

Ko z marelo v rokah podiš po dvorišču tamaučka in se izogibaš lužam, zraven seveda tuliš: "pa ne v lužo skakaaaaaat!" in končno ves upehan prideš do avta, se ti začne porajat vprašanje, kako boš pa zdaj tegale tamaučka noter v avto spravil?

Kakorkoli že, na koncu ti uspe vrata od avta odpret, ne da bi bila oba mokra kot zajca. Ampak...

Ej, s strehe se usuje pravi slap direkt v notranjost avta! Direkt na otroški sedež! Ma... %$#&$/(/&#%""%#?** Čemu, hudiča?

Druga cvetka je pa tale:

Kaj se super vidi!

Tudi, če špeglov ne bi imel v dežju, čisto nič ne pomagajo. Ravno tam čez se zliva vsa voda na tem svetu...

Hja, takle mamo, če načrtuješ avte poleti.

Nisem samo jaz zgoden.

Tudi ostalim kdaj kaj takega pade na pamet. Da ti naprimer že pred osmo zjutraj pošljejo že takole sliko:

 (C) Robi

Z vrha Kamniškega sedla. Še čisto v snegu. Kar pomeni dobro gaženje in kar nekaj več časa za gor prit.

Še ptiču na desni se je zdela nenormalno zgodnja ura in se mu sploh ni dalo umaknit.

In to v Nedeljo!