Podkleteno Nebo
Zacetna stran - krtina.com!
# Tuesday, May 13, 2008

Ja, malo sem šel v Portorož. Si lizat rane po težkih preizkušnjah in se malo nastavljati soncu.

No, pa še kaj bi se našlo, čeprav najraje sedim na Fornačah. Kaj čmo.

Me je pa pričakalo prelepo presenečenje včeraj, ko sem se le privlekel do Portoroža:

a me kdo mal heca????

 

 |   |   | 

posted on Tuesday, May 13, 2008 8:56:27 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [3] Trackback
# Sunday, May 11, 2008

Pojma nimam, kaj mi je bilo, da sem se tega udeležil. Moja pripravljenost in moje dosedanje športno udejstvovanje ni ravno na ravni takih preizkušenj. Ampak nekaj me je vleklo, najbrž norost, ker se nič bolj pametnega ne spomnim.

Začeli smo v petek, 9.5. spodaj, pri vratarnici Calcit-a. Okrog štirideset nas je bilo na začetku, vendar se jih je še skozi čas nabralo še nekaj, končna cifra vpisanih je bila 53.

Ja...

Pa prvič, pa drugič, pa tretjič, pa četrtič, pa petič... potem pa ni šlo več. Počutje sicer enkratno, nič zmatran, samo noge, noge... Te pa so odkazale poslušnost. Na vsej črti.

Prvi tri kroge sem začel mnogo preveč optimistično. Jasno, pri prvi taki preizkušnji, si nisem niti mislil, kako bo vse skupaj šlo. No, trikrat je šlo kar v redu, celo preveč v redu. Predvsem dol sem šel mnogo preveč hitro.

Drugi krog je šel celo najbolj v redu, 45min gor in 29min dol. Potem je šlo vse bolj počasi. V tretjem spustu me je tudi začelo boleti koleno. Super.

Četrti krog je bil že 53/42. V spustu pa je začela boleti še desna noga, nekje zadaj za kolenom, takšne in drugačne vezi.

V petem krogu pa je bilo že precej matranja, ponoči gre tudi malo težje - 1:01/55. Počasi...

In potem sem odnehal. Noge preprosto niso več držale in če bi že prišel gor, bi najbrž ne prišel več dol. Tako sem klical Heleno, jo zbudil sredi noči, ura je bila nekje pol treh in je prišla po svojega polomljenca.

Spanje ni čisto nič pomagalo, zbudil sem se še bolj polomljen. Preden sem se kolikor toliko ogrel, da sem sploh pomislil, da bi šel naprej hodit, je bila že debela ura mimo.

Ampak potem mi žilica ni dala miru, kar nervozen se postajal, vsaj enkrat, dvakrat mi mora še uspeti. 

In sem šel v šesti krog nekje ob pol poldne. Upal sem na osem, vzel sem si ravno dovolj časa, da mi uspejo še trije vzponi in dva spusta, tudi, če grem silno počasi. Vendar nisem bil čisto nič prepričan ali mi bo uspelo, ali ne.

Šesti krog torej 47/50 - dobra taktika zame - dol bolj počasi, kot gor! Gor sem spet srečal Staneta, s katerim sva vseh pet krogov prehodila prejšnji dan. In sva šla naprej, kaj pa čva.

Glavna skrivnost je bila, koliko časa bom rabil za dol in kako bodo noge zdržale. Od tega je bilo za naprej vse odvisno. Pa so kar v redu zdržale, 50 minut za dol se je izkazalo za ravno prav - noge ne trpijo preveč.

Sedmi krog je bil potem super, 52/57, počutje enkratno, polomljenost sicer malo večja, a še nič hujšega, se je dalo še hodit.

Osmi vzpon je bila le še formalnost, za zadnjega smo si vzeli dovolj časa, kar uro in pol in ni hudir, da ne bi prilezel gor! 1:04 za gor kaže, da sem šel res počasi, a tokrat se ni nikamor mudilo!

Ej, osemkrat, OSEMKRAT!

Nase sem ponosen, kot že dolgo ne. Pa ne zaradi številke, ampak predvsem zato, ker sem se moral presneto potrudit in ker mi je uspelo zdržat kljub bolečinam, naveličanosti, utrujenosti, vsemu navkljub!

Seveda pa mi ni niti približno jasno, kako je lahko zmagovalec naredil 20, zmagovalka pa 18 ponovitev! In to oba s precejšnjo suverenostjo od začetka do konca! Vse čestitke obema!!! In jasno vse čestitke tudi vsem ostalim udeležencem! Prav vsak se je presneto trudil po svojih močeh in edino to šteje!

Je bilo prav luštno se kar naprej srečevati, tolikokrat, kolikor sem izrekel živijo v tem dnevu, najbrž še dolgo ne bom več! Ponoči si videl le lučke in si moral kar po glasu spoznavat, kdo je kdo. Kar nas je vse pohodnike, ki smo uživali in trpeli v pohodu, kar nekako povezalo.

Ja, enkratno je bilo! Naučil sem se - iz lastnih napak seveda - ogromno! Morda, če si jih bom le zapomnil, mi bodo v pomoč drugo leto. A kakorkoli že, za take preizkušnje je tek, vsaj tak, kot ga izvajam sam, mnogo premalo. Premalo kilometrov, premalo moči, premalo klancev. Tek in taka preizkušnja nikakor ne gresta prav nič skupaj. Sicer nekaj kondicije je, a po tridesetem kilometru se začnejo z nogami dogajat čisto druge stvari. Višinski metri, še posebno navzdol prinašajo svoje tegobe. V hribe bi bilo potrebno it, v hribe! Hodit pet, šest, sedem ur, to bi bilo že nekaj!

11ur, 55minut čiste hoje. 51,23km, 13:57/km, 3848kCal, 142/178 obratov, 6067m gor in 5640m dol.

Izmerjena pot je bila približno 3,5km, od 3 pa do 3,8, odvisno po kateri poti greš in koliko bližnjic usekaš. Lahko torej rečemo 3.5km v eno smer, kar da 7km na krog. Spodaj je približno 450m, Primož pa je na 850m, torej 400m višinske. Zame enkratno!!!

Danes podiram druge rekorde: za 15 stopnic potrebujem natanko 4:27... Jebela cesta bom še trpel par dni...

- iz grafa se lepo vidi, kako je zelena (elevation) vedno bolj razmaknjena. Temu se reče: bolečina!

 |   |   | 

posted on Sunday, May 11, 2008 10:06:54 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4] Trackback
# Saturday, May 10, 2008

Natanko osemkrat mi je uspelo!

Gor na Sv. Primoža, v 24-ih urah.

Pravzaprav sem kar ponosen nase! Preizkušnja in pol.

3200 višinskih metrov gor in tudi še hujših 3200m dol. Circa 55 km prehojene poti in 12h čistega hoda.

Zdajle bom še en teden polomljen...

Zmagovalec 20-krat in Zmagovalka 18-krat!

Sami norci.

Jutri pa kaj več, če bom uspel priti sploh do kleti. Stopnic nekaj časa ne bom maral.

 |   |   | 

posted on Saturday, May 10, 2008 7:43:47 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [3] Trackback
# Friday, May 09, 2008

42.

To je To.

Odgovor na življenje, vesolje in vse.

(Le v ameriki... google.si in najdi.si najdeta presneti uradni list.)

Kaj čmo, veliko se jih je že nabralo.

So pa zato luštna. Leta.

Presenečenje je bilo veliko, kar se tudi lepo vidi po tem, kako čukasto gledam.

In toliko svečk je presneto težko pihnit, zato se mora človek dobro pripravit.

In danes grem še na 24 ur Primoža. 24 - 42... 24-42! Ja?

Kakšen numerolog bi iz tega še celo znanost naredil, jaz je pa ne bom. Ker je bila tale torta že prejšnji teden.

Kar pomeni, da sem zdajle že 0,016438356164383561643835616438356 leta starejši. Tako.

 

 |   |   | 

posted on Friday, May 09, 2008 9:51:17 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [7] Trackback
# Thursday, May 08, 2008

Vsakovrstni pripomočki vedno pridejo prav.

Če jih znaš uporabljat, seveda.

Tak lep primer uporabnega pripomočka je seveda mobilni telefon. S fotoaparatom. Da lahko ovekovečiš svoja videnja, dejstva, lepote, vsega boga skratka. A tudi, da včasih poslikaš kaj takega, kar bi potem preveril doma. Uporabno. Funkcionalno.

Hja. Niti ni tako enostavno.

Zadnjič nakupujem v enem od BauMjau zadev in hopla!, pojma nimam, kateri je pravi. 10 ali 12 mm? Tisti večji zgleda bolj pametna izbira, ampak, a ni malo predebel? Ma, vse mere so lepo zraven spisane, poslikam jih, potem pa doma zmerim, pa da vidimo, kateri bo!

Kar malček ponosen sem bil na lastno iznajdljivost.

Hja. Niti ni tako enostavno.

Domov sem namreč prinesel gornji zmazek.

Najprej malce *(#&/#?*, potem pa spet dobil super genialno idejo: naredil bom kot v filmih naredijo! Vzel bom en PhotoProShopPaint Pro Pro Pro program in zadevo izostril! Če lahko tisti v filmu izostrijo obraze iz treh pikslov, ni hudir, da ne bi jaz samo malo izostril tistih blesavih mer!

Hja. Niti ni tako enostavno.

Na koncu sem poslal vse v tri krasne. Od vsega se je videlo le 10 in 12, kar pa sem itak vedel. Le, da je bilo to edino, kar sem vedel.

Klinc pa pripomočki, če se ti roke tresejo.

 |   |   | 

posted on Thursday, May 08, 2008 10:36:47 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [3] Trackback
# Wednesday, May 07, 2008

To je bil vzrok moje vročine, rota virus.

Vsaj tako je zdravnica napisala.

Je pa cela svinjarija, da sem dobil le dva dni bolniške. Grrr.

Ampak sem bil pa res včeraj že čisto ok, zato sem res previdno naredil en mali sprehod, morda bi lahko temu rekel intervalni trening. Vse sem počel, od hoje pa do šprinta. Tudi v klanec, kar pa se ni pokazalo kot najbolj pametna ideja.

Ker me ni nič špikalo, nič zbadalo in ker sem se čisto ok počutil, sem zadnjih deset minut kar lepo tekel domov.

No, bolj tako na izi, ampak čisto luštno.

4.710m, 43:59, 9:20/km, 145/181, 427kCal, 198m gor in dol.

Res na izi. Zaradi rote...

 |   |   | 

posted on Wednesday, May 07, 2008 6:54:55 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4] Trackback

Pa smo se odločili.

Če bomo kdaj brez dela ali pa ga bomo imeli premalo, bomo pa odprli Mizarstvo Krtina.

Če lahko iz tegale:

nastane tole:

potem ni hudir, da smo boljši kot kakšni profesionalni obrtniki. Vsaj jaz sem srečal tudi slabše. Mnogo njih.

In če zraven pomislim še na omaro... huh, ni problema.

Čeprav me malo mrzi, ker tole delo preprosto ni zame. Vse, kar je luštnega v tem, je potem občudovat, da sploh vse skupaj stoji. Delo samo pa ni luštno. Morda nekateri res uživajo pri delu z lesom, no, jaz vsekakor nisem eden od njih.

Nimam ne natančnosti, ne potrpežljivosti.

Zraven na lahko dodamo še: Mizarstvo Krtina in zemeljska dela k.r.n. Tudi to nam namreč gre kar v redu.

 |   |   | 

posted on Wednesday, May 07, 2008 12:27:47 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [2] Trackback
# Tuesday, May 06, 2008

Že v nedeljo opoldan sem se malce slabo počutil.

Smo si vzeli dan za počitek, po vseh teh napornih praznikih, da bi dali malo mir.

Pa evo miru...

Zvečer sem že bil pokončan, z 38,6 sem padel v posteljo. In prespal večino ponedeljka.

Zdaj je pa že zgleda v redu, tako, da bo treba jutri v službo. Hja.

Če tole ni bilo iz psihičnih vzrokov, pa tudi nič ne rečem...

 

 |   |   | 

posted on Tuesday, May 06, 2008 4:43:24 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4] Trackback
# Sunday, May 04, 2008

Pa je padla še zadnja trdnjava.

V nedeljo zjutraj.

6.530m, 44:58, 6:53/km, 166/176, 249m gor in dol.

Zdaj sem pa mrzel.

Oziroma, najbolje, da se še spomim, česa ne bi počel nikoli v življenju. Kakor sem zadnje čase malo čuden, bi šel natanko to počet.

Ah, starost že malo vpliva na tele spremembe, anede?

 |   |   | 

posted on Sunday, May 04, 2008 11:55:22 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [12] Trackback
# Saturday, May 03, 2008

V skladu s tradicijo, prvi maj po Sloveniji takole zgleda:

Tole so samo kresovi, ki so - vsaj tako zgleda - ušli nadzoru in so morali posredovat gasilci. Koliko drugih kresov je šele bilo...

Mi je bilo pa zanimivo, koliko pripravljenih kresov je pogorelo, ker so bili pripravljeni dan, dva prej. Kar ne morem verjet, a ljudje okrog hodijo in ko vidijo kres, si ne morejo kaj, da ga ne bi prižgali? Ja, brez nočne straže, si imel kres skurjen dan prekmalu...

Je ta ogenj res taka osnovna človekova strast?

 |   |   | 

posted on Saturday, May 03, 2008 7:17:55 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [0] Trackback