Tokrat nisva vstala takooooo zgodaj. 4:45 je bilo čisto ok.
Dan je že opazno krajši, malo čez šest je bilo čisto dovolj za začetek hoje. Saj je bil še mrak...
Začela sva z Jermance, obetal se je namreč še skok nekam naprej od Kamniškega, pretiravati pa tudi ni treba. Nisva še tako dobra s kondicijo, da bi lahko kar skakala čez celotne gorske verige. Počasi.
Je pa res, da Jermanca kar dobro skrajša pot. Začneš prav lepo, čisto drugače, kot od Doma, kjer takoj planeš v strmino. Tukaj pa počasi in en, dva, tri si pri Pastircih. Tam naju je ujel tudi Mare, le da je startal od Doma. Hja, se mi zdi, da bo preteklo še kar nekaj časa, preden bom imel JAZ toliko kondicije...
Vreme je zjutraj zgledalo prav slabo, vse v Kamniškem kotu je bilo popolnoma zabito! K sreči se je potem malce začelo jasnit, ker nas je že kar skrbelo.
Ja, na Kamniško smo prišli res hitro. Ne tako hitro po času, kot hitro po... Ma ja, kar naenkrat smo bili pred Kočo. Zgleda smo res klepetali ko norci.
Gor pa breme odločitve. Kam zdaj? Levo ali desno???
Odločili smo se za levo. Najbrž zato, ker je Planjava malce višja in malce dlje. Pa še malo plezanja vsebuje!
Meglice so nas sicer res spremljale kar celo pot, a so se znale tudi razkadit. Sem jim pa hvaležen, da je na vrhu sijalo sončece, kar je potem res vrhunec dneva!
Saj planinec ne potrebuje prav veliko, le za lepo vreme prosi!
No, nazaj grede se je vsa tista megla dvignila in se je vse skupaj popolnoma zabilo. Od nas je teklo, a ne znoj, temveč od megle. Še navigacija je bila na trenutke kar problematična in smo morali markacije kar dobro iskat, sploh pri prečenjih grap. Sicer pa človek vedno kaj dobrega najde tudi v tem: nam pa vsaj vroče ni bilo!
V Kočo na Kamniškem smo se morali skoraj zaletet, da smo jo opazili... Ampak tako vreme ljudi ni čisto nič motilo, da se ne bi sprehajali naokrog v gručah po sto...
Jota, ričet in segedin so bili odlični! V takih kočah takele stvari na žlico res pašejo. Ali je to samo zaradi tega, ker si zmatran?
Še skok dol v dolino, ki nam je dal parkrat vedeti, da smo kar zmatrani in da izlet ni bil ravno mačji kašelj. Spotikanje in spodrsavanje dobro kažeta na zmatrane noge...
Spodaj v dolini pa še na zasluženo pivo... in tam... še polno drugih Krtov, ravno prispelih z Grintovca. Ej, kaj je tale naš kamniški konec majhen! Pa prav v vsaki gostilni jih srečaš!
Tokrat sem bil malo zmatran, pa sosedovi cigareti so mi dišal, smo se raje kar spokali... Drugače pa, kdo ve, kako bi se končalo!