Enkrat na dve leti je potrebno ščistiti odtočne cevi v kuhinji. Vsaj tako zgleda. Tak lep dan, pa sem ga porabil za delo v kleti, kjer sem iz 8 cevi sčistil najmanj pet kil svinjarije. Na žalost ni velikega padca in se svinjarija kar lepo nabira...

Zanimivo pa je, kako vsa hrana, smeti in sploh vse, kar človek zmeče v odtok, na koncu dobi enako obliko. Vse skupaj zgleda kot slinast apnenec. Niti ne smrdi, samo tako presneto sluzast je...

Kakorkoli že, ratalo mi je, bo pa še potrebno nekaj časa počakat, da vidimo ali se kje kaj podobnega dela:

Potem pa podstavljam lonce in čebre in vsega boga. Dokler se vse spet ne zapaca in ne pušča več.

Torej se spet vidimo s cevmi čez dve leti... Letos sem zamenjal samo dve cevi, naslednjič bo pa treba kar vse! Edino to ne vem, zakaj so stare enometrske cevi dolge 101 cm, današnje, nove pa 104 cm? Zato, da ima človek več dela?

Takole se mi vozimo po avtocesti od Ljubljane do Domžal. Vse lepo, vendar gre kolona na levi precej bolj počasi od mene.

Kaj, hudiča, naredit? Jih naj prehitevam po desni ali naj zmanjšam hitrost? S tem imam večne težave, na koncu mora človek celo na bremzo stopit. Ampak bognedaj, da bi kdo zapeljal na desni pas, ne, ta je namenjen samo luzerjem, počasnežem in podobnim cepcem, kot sem jaz. Vsi so hitri, vsi so zmagovalci!

In potem se sprašujemo, kako je lahko skoraj čisto vsak dan nesreča na avtocesti, tam okrog Šentjakoba. Ampak res skoraj vsak dan. Pa se mi zdi kot, da smo totalni bebci. Vsak dan isto, mi pa kar veselo tresk, tresk. Ni za verjet ampak en je bolj prefrigan od drugega, en je bolj močan, bolj sposoben. Vsi drugi so počasneži in luzerji. In potem stoji kolona do Domžal.

Jaz, preprosto, ne morem verjet, da smo toliko za luno. Kultura vožnje je totalno na psu. Vsi s(m)o odlični vozniki, zmagovalci v tem življenju, kaj?

Eno veliko Sr*nje...

Ker si je nekdo zaželel še Vremenske Napovedi ZEVS združenja v grobi obliki, sem zadnjič še na hitro naredil en mali XML-ček.

Z njim lahko dobite podatke v grobi obliki in si oblikujete svojo Vremensko Napoved, če vam že vse ostale oblike niso všeč.

Link je takle, ven pa dobite pa nekaj takega:

Dimnik napreduje. Počasi, a vztrajno! Ker se je izkazalo, da se v steno vse zvrta tako, da je luknja ogromna, smo morali poseči po hilti masi. Karkoli že to je...

Saj se lepo vidijo tisti štirje neuspešni poskusi nameščanja nosilcev.

Ampak brez Francija tega vsega ne bi naredili. Bogve kako bi bilo, če nam ne bi pomagal? Jaz nisem mojster.

Še malo, še malo... pa se bomo greli. S 1. na 2. 11. prihaja ohladitev. Bo treba probat!

Danes je bil tak lep dan. Pa smo pospravljali klet. Žal mi je vseh pajkov, s katerimi smo postali že skoraj prijatelji. Včasih so prišli pogledat, kaj tipkam, včasih pa so hoteli pogledati kakšna je kava. Vedno nekje okrog.

Zdaj pa vse prazno, čisto.

Samo, da mraz malo pritisne pa bo spet polno živalstva v tej naši kleti. In spet bo vse živo!

Eh, dva, tri-krat na leto pa je treba malo pospravit, kajne?

Taborniški Haloween na Dobu. Letos ni bil tako dober kot lansko leto. Ampak buče pa kostanj pa so bili.

Tadeja je zaradi bolezni doma, Mitja je imel šolski ples, samo Flori se je letos zadeve udeležila.

Danes sem šel sam na pivo. Kar že doooolgo nisem naredil.

No, saj ne, da ne bi šel na pivo ampak sam, sam že dolgo nisem šel na pivo!

Matral sem se najbrž okoli pol ure, da sem uspel sploh tole fotkat. Me je bilo preveč sram. Da ne bi kdo mislil, da njega slikam. Jaz sem pa hotel samo pivo slikat...

Pa sem se prej hotel pripraviti, ugasniti izdajajoč zvok in podobno. Na koncu pa sem ugotovil, da se N80 sploh ne da zvoka za kamero izklopit, samo enega bolj kratkega sem dal, poleg tega pa vedno lučka zasveti, ko slikaš. Na, pa sem se moral skrivat. Privacy pa to... Vsi vidijo, ko slikaš. Hm.

No, pivo je bilo dobro, jaz pa sem končno v miru lahko malo razmišljal. Seveda sem imel takoj 504 ideje, zamisli in podobno. O blogu, o krtina.com, o HeliUm in podobno. Kaj vse me še čaka in kako bom vse to naredil. In tako sem odšel s polno glavo. Spet.

Danes sem pa res zgovoren. Najbrž zato, ker je petek, kaj?

Microsoft je obnovil svoj napis na stolpnici BTC. Še mene je bilo kar malo strah, fanta na dvigalu pa se nista prav nič bala.

Mi je bilo pa delo tistega v dvigalu močno všeč:

Slabo se vidi, ampak povem vam, da je bil prav lepo zleknjen, s kapo in sončnimi očali na glavi. So sončna očala na takem delovnem mestu delovno sredstvo ali si jih mora sam nabavit?

Čeprav... jaz bi samo ležal vznak s kapo in očali. Brez tega, da bi imel koga na dvigalu tako visoko...

Vsako leto pride tale neprijetni - predvsem za denarnico - dogodek naokoli. Jaz vedno pozabim nanj (le zakaj?), naš zavarovalniški agent pa nikoli (le zakaj?).

Ker za našega Espacea letos ne potrebujemo tehničnega pregleda, sem se odločil, da bom izkoristil priložnost in malo preveril javno upravo. Sicer s cmokom v grlu, ker sem čisto na začetku elektronskih storitev že preizkusil pridobiti rojstni list in sem imel trikrat več dela kot če bi šel samo na Mačkovo... A sem si rekel, da je to že daleč in da so bili tisto šele začetki, zdaj bo gotovo bolje.

Na e-upravo sem že dalj časa prijavljen, tako, da mi vmesnik ne dela težav. Vse sem pravzaprav hitro opravil, plačal s kreditno kartico in vse skupaj zaključil prej kot v desetih minutah. Sem pa posebej plačal postavko: Plačilo preko Interneta. HA! Tega pa RES še nikoli nisem videl. Ponavadi dobim kak popust, če plačam prek ineta toda ne pri Javni upravi! Seveda sem si naročil prometno na dom in to striktno v soboto, ker ta možnost tudi obstaja. Kaj mi nuca, da hodim potem na pošto, isto je kot da bi šel na okence, vedno čakaš kot zadnji butelj... Ves zadovoljen z uspešnim postopkom sem bil ves navdušen. Še posebno, ker sem si lahko sprintal listek, ki bi ga lahko v primeru težav molil policaju pod nos.

Prometno je poštar prinesel v petek. Naša pošta ne dela v soboto.

Sreča, da je bila Helena na bolniški, torej doma in je pošiljko lahko sprejela. Če ne bi moral, hop, na pošto.

Ampak Helena ni vedela, da lahko poštarju da v kuverto staro Prometno. Sicer pa ga niti ni imela, ker sem imel jaz avto.

Zato je poštar odšel, meni pa je ostala kuverta, s pomočjo katere naj bi poslal staro Prometno nazaj. Vendar je pri teh rečeh pametno, da ti nekdo da potrdilo, da si ga res poslal, na kar seveda opozarjajo tudi na Portalu.

Torej sem *moral* odskakljati do Pošte.

Ampak ker je šla na pošto Helena in tam čakala pol ure, da je lahko staro prometno oddala, jaz te vrste pravzaprav nisem nič čutil. In zato se mi še vedno zdi fino poslovati prek e-uprave. Heleni pa malo manj...

Končno! Po 9 mesecih ipromiziranja in mučenja z reklamami! Prišel sem do 10.000 SIT!

Mesec Leto Različnih klikov Zaslužek v mesecu Skupaj na računu Status izplačila februar 2006 5 75 SIT 75 SIT zaslužek prenešen v naslednji mesec marec 2006 59 885 SIT 960 SIT zaslužek prenešen v naslednji mesec april 2006 50 750 SIT 1710 SIT zaslužek prenešen v naslednji mesec maj 2006 42 840 SIT 2550 SIT zaslužek prenešen v naslednji mesec junij 2006 47 940 SIT 3490 SIT zaslužek prenešen v naslednji mesec julij 2006 52 1040 SIT 4530 SIT zaslužek prenešen v naslednji mesec avgust 2006 89 1780 SIT 6310 SIT zaslužek prenešen v naslednji mesec september 2006 85 1700 SIT 8010 SIT zaslužek prenešen v naslednji mesec

10k mi namreč izplačajo. Tukajle sicer oktobra še ni, ker je to arhiv, ampak verjemite mi na besedo. Danes smo 25. in imam že čez, natančno 10.110 SIT.

Uauu, danes bo žur, vse moram zapravit, zažret in zapit!

Ker me prav zanima, kakšen bo obračun. V stilu:

Vaš cenjeni zaslužek: 10.200
Stroški nakazila: 500
Plačilo prek Interneta: 768
Omogočanje storitve: 2.764
Provizija: 1.503
Za izplačilo: 4.665 SIT
Davek: 2.356
Skupaj za izplačilo: 2.309 SIT.

No, tako si jaz predstavljam črn scenarij. Zato bolje, da denar prej zapravim...

Lahko bo pa čisto drugače! Bomo videli. Če torej izračunam kdaj bom zaslužil svoj prvi milijon... hmmmm... ah, 83,3 leta. Kul.

Sicer pa ne vem zakaj se sekiram, saj me bo rešil Google, kjer imam že 4.62 $.

Pravzaprav sem kar malo patetičen s temle denarjem, a nede?

Začel sem brati knjigo Michaela Crichtona, State of Fear. Seveda sem šel najprej prebrat »Author's message«, kar ni bilo ravno najbolj pametno. Zadeva mi je namreč dala misliti, brskanje po internetu se je začelo... Uffa.

Kontroverznost je te čase v modi, kajne?

Ker se kar nekaj ukvarjam tudi z vremenom, je seveda vse skupaj zame še toliko bolj zanimivo. Pogled z druge strani vedno vsaj malo preseneti, mogoče ti odpre oči, v vsakem primeru pa ti da misliti. Zadeve ne jemlješ več kot samoumevne, v spoznavanje se moraš vključiti sam, sam se moraš potruditi do nekih zaključkov, ki so v skladu s tvojim mišljenjem. Najlaže je seveda ali zamahniti z roko ali na drugi strani slepo verjeti. Vendar ni tako enostavno.

Ker mi je zavzemanje strani pri takih problemih neprijetno, če ne že kar odvratno, moram spet ostati nekje na sredini. Med obema ognjema.

Kateri strani naj človek verjame? Na podlagi česa? Dokazov? Logike? Vsaka stran bombardira s svojo logiko, s svojimi dokazi, ena obtožuje drugo, druga napada prvo. V meni se ti dve strani tako prepleteta in izenačita, da sta si na las podobni. Torej jima ne gre verjeti, ne eni ne drugi strani. Človek je samostojna posamezna oseba (hvala Očetu za izraz ;)), kateri se ni potrebno pridružiti ne eni ne drugi strani. Kot posameznik lahko ostane(m) na posameznem mišljenju.

Bolj kot se staram in več vem, bolj opažam, da čedalje manj vem. V mladih letih je bila ena Resnica, danes je resnic, podresnic in polresnic toliko, da jih ne razločim več. Kar je po svoje žalostno, a po drugi strani mi daje prav, ker sem od vedno prepričan, da je Svet v barvah.

Le naporno je vse skupaj.

Če pogledamo kontroverznost skozi par številk, vidimo, da ima State of Fear na Amazonu 1046 recenzij uporabnikov, kar je silno malo v primerjavi z The Da Vinci Code (3423 recenzij) ampak vseeno ogromno v primerjavi s klasiko Vanity Fair (28 recenzij).

Tole zgoraj je podatek, ki pravzaprav ne pove prav nič. Ni Popolna Resnica ampak samo približek in groba ocena. Na samem posamezniku je ali podatku verjame in da se odloči, kaj mu sploh pove.

Mogoče bi bilo pa bolje, da knjigo najprej preberem, kaj?

Sicer pa je o tej temi na slo blogih tudi nekaj branja:

http://libertarec.blogspot.com/2006/04/michael-crichton-state-of-fear.html

http://www.freewebs.com/anitab/whathaveibeendoing.htm

Takole pa naša Tadeja naredi reklamo za tabornike! Ma, še jaz bi se včlanil...

Zdaj pa uboga reva leži že ves teden v postelji z visoko vročino. In zgleda, da bo še kar nekaj časa precej boga. Mononukleotična pravzaprav. Mater, kje dobi te bolezni? Priznati pa ji je treba, da NI polovičarska. Ko je bolna, je fajn bolna!

Tadeja, vsi smo s teboj!

Ker sem pozabil: prejšnjo soboto so Helena in otroka nabirali še kostanj. Kar devet kil so ga nabrali. Pod enim kostanjem, prej kot v eni uri. Uffa, letos pa res dobra letina.

Pa še eno fotko z nogometa v Ihanu, kjer so Krti dosegli drugo mesto. Na žalost nisem mogel prisostvovati predajanju pokala. Šmrc.

Toliko o volitvah - štirje gredo v svet KS Krtina iz naše vasi.

Neuradni rezultati volitev v krajevno skupnost - Krtina - VOLILNA ENOTA 01

1.	Mavricij Grošelj	Franci Rahne in skupina volivcev	181	20,73 %
2.	Dušan Ravnikar	Janez Pirnat in skupina volivcev	115	13,17 %
3.	Helena Kermauner	Franci Rahne in skupina volivcev	112	12,83 %
4.	Sebastijan Lukman	Janez Pirnat in skupina volivcev	95	10,88 %
5.	Rok Capuder	Franci Rahne in skupina volivcev	93	10,65 %
6.	Boro Štrumbelj	Franci Rahne in skupina volivcev	83	9,51 %
7.	Boštjan Lajevec	Janez Pirnat in skupina volivcev	82	9,39 %
8.	Janez Pirnat	Janez Avsec in skupina volivcev	65	7,45 %
9.	Bojana Petrović	Janez Pirnat in skupina volivcev	47	5,38 %

Trije Krti.

Se bomo veselil, ko bo dimnik delal, prej pa ne!

Pa sem tam, kjer sem hotel biti. Nov strežnik. Cela mrcina, 1G, 256MB rama. In samo web dela in nič drugega. No, skoraj nič drugega. Ampak proti staremu je magija. Tisto je bil PII, 466. Prav neverjetno, da je še karkoli delalo. Hišna avtomatizacija namreč tole kar precej obremeni. A zdaj je strežnik obremenjen samo z vami. Ha!

Res pa je, da sem se cel dan mučil. Ni samo prenos z enega na drugega... Celo bazo podatkov sem moral razdelit na dva dela, nekaj ostane na starem (na primer vremenska postaja), ostalo je na novem. Ampak pogoj pa je, da se s povsod vse vidi. In s tem sem se mučil ene tri ure, sigurno.

Tak lep dan je šel skoraj v nič... No, čevapčiče, ki sem si jih tako želel, smo pa le spekli! In pojedli. Vse.

V soboto pa so bili naši Krti drugi na turnirju v Ihanu. Še kako sliko moram pripopat... Ampak zdajle ne morem. Počasi.

Ste šli volit župana, predstavnika KS? Nestrpno čakam izzide!