Polet iz Brnika preko Kamniških planin do Munchna.
Jeklene pošasti nas že čakajo. Čeprav nisem prepričana, če je Airbus 340 - 600 sploh med največjimi.
Nad Nizozemsko obalo.
Letimo mimo Islandije in čez Grenlandijo.
Pogled na zaledenelo morje in Hudsonov zaliv je veličasten.
Zaradi tega pogleda rade volje zdržim ves polet stisnjena na sedežu ob oknu in nato zamaknjena strmim v globino in občudujem prostranost in lepoto obzorja.
Ledeno morje. Prav zanima me, koliko so dejansko velike ledene plošče, če jih iz višine 10 km vidim takole.
Kmalu bomo na cilju. Smo že na zahodni obali.
Oblačnost nad kopnim se redči. Še vedno pa me oblački spominajo na sladko smetano.
Obzorje se razjasni in prvič ugledamo (naseljeno) ozemlje.
Sedeži so razporejeni v 2 + 4 + 2 vrstah. Za polet, ki traja 11 ur, je priporočljivo izbrati sedež na prehodu.
Tekoči trak na letališčih močno olajša in pohitri hojo med terminali. In so spomin na moje otroške domišljiske dogodevščine.
Vračamo se nekoliko južneje. Čeprav je pred nami čisto kratka noč, potniki večino poleta, skoraj 8 ur, prespijo. Pred pristankom komaj še utegnemo pojesti zajtrk in spet smo na stari celini.
Odhod: sobota ob 21h, prihod v Munchen v nedeljo ob 18h.
Meni nespečnost in vznemirjenje ne dasta spanca. Poleg vsega sem si zadnji dan s hrano pokvarila prebavo in zato ves polet uživam le coca-colo.
