Včeraj sem ponovno spoznala, da me življenje pelje po poti, ki mi je vnaprej popolnoma neznana. Bolj, ko se prepuščam naključjem, za katere verjamem, da to še zdaleč niso, več presenečenj in novih izzivov me čaka. Sama se življenja ne bojim več, včasih me je strah le same sebe, saj ne vem, kakšne sile so v meni. Kaj je tisto, kar me žene vedno naprej?

 

Bila sem na ustanovni konvenciji stranke Zares, ker enostavno čutim, da želim biti zraven.