Zdi se, da je že normalno, če ti sredi Ljubljane neznanec zagrozi, da ti bo spustil gume, ker si parkiral preblizu njegovega vrta ali pa te prefrigana prodajalka prepriča, kako ugodno ponudbo ima, pri tem pa zamolči vse skrite stroške. Nazadnje se sama počutim kot cepec in veliki naivnež sredi tega sveta, ker se nisem znala pravočano in z enakimi metodami ubraniti vseh vsiljenih srečanj in nepotrebnih vznemirjanj.

Da pa ves svet ni pokvarjen in da imam lahko še vedno vero v dobro v ljudeh, pa me je prejšnjo nedeljo prepričalo družinsko druženje na Kozjanskem. Bistvo je v sodelovanju, zaupanju in preprostosti. Pravzaprav je lahko vse zelo enostavno.

Spoznala sem nadvse zanimivega gostitelja Karla Gržana, ki nam je velikodušno namenil svoj čas in nam odkril delček svojega življenja. Veselim se ponovnega srečanja, ko bomo šli skupaj po poti nenavadnih odkritij, ki jih je opisal v svoji zadnji knjigi V znamenju Oriona.

Prejšnji vikend je bil res zaznamovan z lepimi kraji, novimi potmi in dobro družbo.