Člani gibanja tudi v letošnjem letu nadaljujemo zadane smeri delovanja. V aprilu je gibanje pridobilo nove prostore v Mariboru, katerih vrata so odprta vsem, tako za druženje, kot organiziranje raznih dogodkov. Trudimo se posredovati točne informacije o GSO (gensko spremenjenih organizmih) v našem okolju,  spremljamo ekološko ponudbo in prek svojih članov sodelujemo z vsemi ljudmi, ki želijo spreminjati svet na bolje.

Glavni projekti, ki jih gibanje podpira in izvaja so 

Univerzalni temeljni dohodek (UTD)

To je nek stalen dohodek, ki bi ga država brezpogojno izplačevala vsem svojim prebivalcem - neodvisno od drugih dohodkov, zaposlitve, premoženja, družinske situacije, pripravljenosti sprejeti ponujeno delo ali kakršnih koli drugih podobnih pogojev. Tako bi z eno potezo marsikaj postavili na svoje mesto. Zmanjšali bi odvisnost delavcev od delodajalcev, odpravili socialne pasti (tisti, ki sedaj prejema socialno pomoč ne sme služiti), odpravili odvisnost vzdrževanih družinskih oseb, omogočili študentom njihov primarni cilj, to je študij, ne pa študentsko delo, poenostavili sistem socialnih transferjev in podobno. Seveda je UTD le predlog, vendar zakaj ne bi bil tudi realnost? Če je prehudo, človek mora imeti možnost, da preprosto odide, ne da bi bil pri tem eksistenčno ogrožen. A tudi, če ni hudo, če želi človek le iskati novo priložnost, bo laže prevzel tveganje, če bo imel zagotovljeno neko osnovno eksistenco. Gre za vse nas. Ker ne bomo sproščeni, dokler je naša eksistenca usodno odvisna od negotove službe. Znesek bi bil za vse odrasle enak in bi vsem omogočal ohranjanje dostojanstva.

Darilo zemlji

22. april je mednarodni Dan zemlje. Letos smo že drugo leto zapored v sodelovanju z različnimi skupnostmi – šolami, društvi, občinami in župani, krajevnimi skupnostmi in drugimi ljubitelji narave - sadili drevesa na različnih krajih Slovenije, ter se pridružili vseslovenski akciji "Vsak po svojo vrečo smeti". Akcije so potekale od Primorske čez osrednjo Slovenije pa do Štajerske. Zaključna prireditev Darilo Zemlji je bila letos na Trubarjevi domačiji v Rašici pri Velikih Laščah.

Pohod za hrano

Boju proti lakoti smo se drugo leto zapored odzvali tudi v Gibanju za pravičnost in razvoj. Tako se bomo pridružili več kot 100 državam in več kot milijon pohodnikom ter se podali na 5-km pohod po središču Ljubljane v nedeljo 1. junija 2008, s pričetkom ob 10 uri na Starem trgu. Lakota je tista, ki najbolj ogroža zdravje. Lani je v svetu zaradi lakote in podhranjenosti umrlo več ljudi kot zaradi aidsa, malarije in tuberkuloze skupaj.  Prehodi svet (Pohod za hrano) je namenjen tudi zbiranju finančnih sredstev, s katerimi se financirajo projekti za pomoč lačnim otrokom. Vsaka donacija – bodisi od posameznega državljana ali večjega podjetja – prispeva k lajšanju trpljenja pomoči potrebnih. Zbrana sredstva bodo porabljena v Sloveniji. Zakorakajte z nami v boj proti lakoti!

Pa je za mano prva tekaška preizkušnja. Ne rečem, da je bilo lahko, tako težko, da ne bi šla še kdaj, pa spet ne. Bila sem vesela, da mi je uspelo priti naokrog prej kot v pol ure. In to je to.

Pomembno je bilo, da smo tekli skupaj s prijatelji, našimi Krti, mladimi in še malo mlajšimi ;),
pa še Karmen je prišla!

Medtem, ko so si naši moški lizali rane po prestanih preizkušnjah, smo se krtinska dekleta družno odpravile na morje, oziroma v Trst in okolico.

Tole je bila nagrada in zaključni dogodek za udeležbo na celoletni ženski rekreaciji. Zaključek, ki se bo že konec tedna prelevil v nov začetek. Pravzaprav časa za počitek ni, zato smo toliko bolj  izkoristile podarjeni dan na morju. Obiskale smo Repen tabor, pa seveda dvorec Mira Mare, šle na kavico v Trst in nato še na dobro kosilo na Krasu. 

Malce smo uživale, ni kaj!

Danes je bila v Mariboru svečana otvoritev lepih, novih prostorov našega gibanja in občni zbor društva, ki prerašča v pravo humanitarno organizacijo. Veseli me, da je še veliko ljudi, ki mislijo dobro, jim ni vseeno in tako tudi delujejo, ker je bistvo v nas samih in ljudeh okoli nas.

Ste že kdaj poslušali melodijo in zven gonga? Lučka Šantl zna z gongi ustvariti neverjetne vibracije z izredno nežnimi gibi. Bilo je tako zelo sproščujoče in očiščajoče kot šum in dotik valov, ki te oblivajo na peščeni obali.

Ne morem razumeti, kako se lahko zgodi spodnja slika?

Imeti piknik je super. Biti zunaj, na gričku, kjer je lep razgled, ob obronku gozda, je še lepše. Če imaš ob sebi družbo prijateljev, se obeta res pravi piknik.

Na izbrani prostor si prineseš plastične krožnike in pribor, aluminijaste pladnje, steklene kozarce vloženih dobrot, poskrbiš za veliko količino pijače in zabava se prične. Verjetno imaš celo dober namen, da bo nekdo pospravil vse skupaj, zakaj so sicer na kupu tudi vrečke za smeti? Vendar kdaj se je končalo in kdo je odšel zadnji, tega najbrž nihče ne ve. Zato za druščino ostane tole:

Draga družba, kam boste šli naslednjič? Sem?

V sobotni akciji smo Krtinci počistili vso umazanijo v okolici, zato vabljeni tudi na Krtinski hrib. Le vrečk ne pozabite odnesti s seboj, ok?

Še en prijeteno razgiban dan je za mano. S ŠD Krti smo se tokrat odpravili na Tošč in Grmado, pa še na nekaj vrhov naokoli - izhodišče iz Govejka, cilj pa na Katarini. Skupaj s postanki za 8 ur hoje v čudovitem soncu, malo po snegu, dosti po blatu, pa vendar je dišalo že čisto po pomladi.

Spodaj daleč v dolini pa meglice in vsakdanje skrbi.

Ste se kdaj že spraševali, kam z odvečnimi oblačili? Sama sem do sedaj dokaj uspešno praznila omare, tako, da sem čakala na razne humanitarne akcije. Spomnim se problema ob valu beguncev v Slovenijo, pa zbiralne akcije za Šri Lanko ali pa lanske ujme.
Kaj pa v času, ko nas na srečo ne pretresajo ravno naravne katastrofe, ki ne izbirajo ne časa ne kraja? Takrat oddaja oblačil sploh ni več tako preprosta.
Poznam starejšo ženo, ki zbira, opere in zlika ogromno oblačil, saj meni, da je veliko ljudi, ki oblačila potrebujejo. Vendar jih sama ne more nikakor oddati, saj se ji je zveza z zdravnikom, ki je skrbel za ljubljanske brezdomce pretrgala zaradi starosti. Oblačila je shranjevala, nihče pa jih ni želel sprejeti.
Pravzaprav nisem mogla verjeti, ko sem se tudi sama prepričala, da tudi Rdeči križ ne zbira več oblačil, saj meni, da ima prevelike stroške z najemom prostora in osebja. Seveda, treba si je vzeti čas, zadeve prepeljati, pregledati, razdeliti...

Vem pa za ljudi, ki ta oblačila dejansko potrebujejo. In tako sem postala priložnostni distributer, saj ne morem še jaz zamahniti z roko in odvrniti naj jih vrže v smeti. 

Vsak december imam polno mizo papirjev za razne vloge in letna poročila. Trenutno se prebijam čez pravilnike in pogoje za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu, kot določa Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije.

Nikjer pa ne zasledim, kakšen je rok oziram časovni okvir, da se naše društvo uvrsti na seznam za leto 2007. Imamo še čas, da to naredimo z letnimi zaključki in poročili za letošnje leto? Ali Ministrstva izdelujejo sezname enkrat letno ali je to proces, ki se odvija skozi celo leto?

Ima kdo izkušnje s tovrstnimi opravki? Vsakršen namig mi bo dobrodošel.

Ta vikend bo popolnoma v znamenju oranžne. Kolikor vem, z oranžno sporočamo, da imamo življenje radi.

Samo pogumni in drzni si upajo iskati nove poti!

Težko pričakovan dan je bil tudi zato, ker sva se s Primožem  prvič pogovarjala že v juniju, ko so se začele prve počitnice. Potem sva usklajevala termine kar cela dva meseca. Danes je po celodnevnem dežju, tik pred dogovorjeno uro le posijalo malo sonca in naš dogovor smo lahko izpeljali.

Povsem prav sem imela, da sem šla v šolo glede načina hoje, drže in predvsem uporabe palic. Ne glede na vsa pisanja po spletu, tega kar sem zvedela v dveh urah in pol vadbe z realnimi palicami, ni mogoče opisati. Nordijska hoja je dejansko hoja po štirih. S pomočjo palic, ki so podaljšek rok, dejansko za tretjino razbremenimo hrbtenico, kolke in sklepe nog. Pri pravilno izvajanih gibih, vključimo 90% mišic, kar je mnogo več kot pri klasični hoji in pri teku.

Jutri me bodo neznansko bolele trebušne in ramenske mišice, kar pa je čisto prav. Se bo potrebno navadit. Hoja mi je zelo všeč, primerna je za vse letne čase in skoraj vse podloge (travniki, gozd, planine kot tudi asfalt). Sedaj si moram le še nabaviti primerni palici, kar pa je cela znanost.

Opis primerne palice je namreč dolg celo stran;

- proizvajalec mora zagotavljati rezervne gumijaste nastavke,
- špica je ukrivljena in pada pravokotno na podlago,
- obroček in špica naj ne bosta spojena s palico, da se lahko menjujeta,
- telo palice je homogeno, ne sestavljivo, naj ima 10 -20 enot karbona,
- ročaj je nagnjen naprej in navznoter. Palici sta namenjeni desni in levi roki. Ročaj se lahko zamenja,
- pasek naj bo čimbolj enostaven. Obvezna je le zagozda za uravnavanje širine,
- višina palice je 0,68* telesna višina.  -+ 5 cm glede na namembnost,
- cena - ne ravno zanemarljivih 70 - 80€.

Zraven si lahko omislimo še posebne čeveljce za nordijsko hojo, pa rokavičke, kapico in sličen šminkeraj. Se že vidim :)
Ja pa kaj še!

Koliko veste o gensko spremenjenih organizmih (GSO)? Bi jih razpoznali, vam je vseeno kaj jeste ali kaj raste okoli vas? Večina ljudi se ob tem počuti neprijetno, pa vendar se o tematiki ne govori. Vsaj ne zadosti. Pa so tudi pri nas društva (npr. Ajda Vrzdenec, GPR, Zares), ki se zavedajo dogoročnih posledic in se trudijo po svojih močeh.

Mi vsi pa uničujemo to našo prelepo naravo z vsemi možnimi sredstvi, ki so nam na voljo. Se bomo kdaj zbudili?

Vsem nam pošiljam skladbo Madonne, predvajano na Live Earth koncertih 7.7.2007.

Pa jih imamo, na prvi poletni dan! Otroška igrala na igrišču v Krtini, namreč.

Veseli smo vsi, tako šolarji, ki si bodo tako zagotovo zapomnili jutrišnji zadnji šolski dan, kot ostali malo večji, ki smo z otroki postopali po vasi brez urejenih površin za igranje.

Bila sem povabljena na zbor članov Kulturnega društva Milan Jarc. V naši krajevni skupnosti je navada, da se na vse dogodke in prireditve povabi še predstavnike sosednjih društev, kar je pravzaprav zelo lepo in prav. Tako naj bi lažje komunicirali, bili bolj povezani, glede na število prebivalcev, pa si tako ali tako vsaj polovico članov delimo.

KD Milan Jarc je poznano tudi v slovenskem prostoru, predvsem zaradi njihovega Poletnega gledališča Studenec. Vsako poletje se tu odvijajo gostujoče in domače gledališke predstave. Kmalu bodo dopolnili 60. obletnico delovanja. Čestitam. 

Danes sem se pridružila mednarodnem Pohodu za hrano, ki je bil tudi v Ljubljani.

Zdi se mi pomembno, da se o tem govori. Da lahko sami sebe vprašamo, zakaj hlepimo po vseh nepotrebnih rečeh, ki nas praviloma ne zadovoljijo ali pa je občutek izpolnjenosti kratkega roka. Živimo v obilju dobrin, naše misli pa večinoma ne sežejo čez domači prag.

Na svetu zaradi lakote vsak dan umre 25.000 ljudi, od tega vsakih pet sekund umre en otrok. 852 milijonov ljudi nima dovolj za jesti. Lakota in podhranjenost sta med tveganji, ki ogrožajo globalno zdravje na prvem mestu. In dokler so lačni na svetu, ne moremo govoriti o miru in blaginji človeštva, navsezadnje niti o lastni sreči ne.

Zato sem danes bila zraven, ker si resnično želim, da bi ta svet naredili lepši in pravičnejši. Z majhnimi koraki in z veliko dobre energije bomo hodili z roko v roki še naprej.