Mednarodni obrtni sejem - razen zastav, mednarodna ponudba na sejmu res ne izstopa.

In zakaj taka množica ljudi na sejmu? Tega mi ni uspelo ugotoviti. Verjetno zato, ker vsakdo upa, da bo našel kaj zanimivega zase.

Jaz sem gledala predvsem različice razstavnih prostorov. Tale je nedvomno zmagal. Le zakaj?

Kaj ni danes prvi pomladni dan?

Pa je le prišla. Ne samo pomlad, tudi Pixna je tu!
Vznemirjenosti in veselja kar ni konca.

Težavo imam. Verjetno ni edina, ampak o tem premišljujem večino časa. Svojega bloga ne morem prav opredeliti. Kašne vrste blog sploh pišem in koga na svetu zanima moje letanje za dogodki, starševanje...

V meni pa tli še čisto neko drugo navdušenje, ki ga kar ne upam spraviti na plano, kot da ni resnično.

O svoji službi skoraj ne pišem. Pa vendar smo v zadnjih dneh končali precej zanimiv web projekt, ki bo verjetno čez nekaj mesecev v javnosti precej odmeven. Hkrati se odpirajo že novi izzivi, pa vendar tudi to ni to.

Doma sva začela razvijati novo idejo, novo filozofijo preživetja, bi lahko rekla. Imava vizijo, ki jo želiva uresničiti. Želiva hkrati živeti in delati stvari, ki nam bodo v veselje. V družbi, kjer denar in dobiček ne bosta cilj.

Ideja sploh ni tako nova, z njo se poigravava že nekaj časa in počasi delujeva tudi v to smer. Kamorkoli se obrnem vidim, da greva v nasprotno smer podivjanega sveta. Počasi namesto hitro, postopoma, namesto velikega buma, z zadovoljstvom nad malimi koraki, predvsem pa po neki čisto svoji poti.

No, čisto svoji je pretirano, ta svet se še vedno sestoji iz birokratov, štampiljk, tarif, papirjev. Tega pač ne bova premaknila, se pa tudi vznemirjala ne bova (več).

Z veseljem bova delala z ljudmi in za ljudi, ki jim je še mar.

Ta teden je en sam dolgi dan. Že tretji dan sem prišla domov zvečer. Toliko različnih dogodkov, da jim komaj sledim.

Danes je bila ponovno tudi Ćosićeva Net konferenca. Prišla sem zaradi zelo zanimivih imen, ki so letos (končno) popestrili in dali nekaj več teže tudi vsebini, ki so jo tvorno prispevali med drugim; Aljoša Domijan (EnaA.com), Gregor Cuzak (Itivi,si), Matevž Klanjšek (Celtra), Andraž Tori (Zemanta), Jani Sever (Vest.si), Vasja Zupan (Pop On line) in Gregor Fras (Blogorola).

In ker se je vse vrtelo okoli startup-ov, me je dogajanje zanimalo še toliko bolj.

Ne vem pa, zakaj so bile puščice obrnjene nazaj?

Takole, pri minus 5 stopinjah, smo se mi šli veliko selitev garaže oz. lope za kolesa.

Sicer izgleda enostavno: prideš, dvineš in pelješ. No, sama izvedba je bila mnogo bolj dinamična, uporabili smo en kup orodja in strojev.

Le kaj bi brez Staneta in Marjana (starejšega in mlajšega)? Najbrž bi (ob)sedela in modrovala še lep čas.

Od Gornje Radgone do Trebnjega v dveh urah in desetih minutah. Brez kave, brez postanka, vendar pravočasno. Včasih so razdalje krajše, kot si predstavljamo.

Ko pa enkrat spustiš tole zverino na svoje dvorišče, potem ni nič več tako, kot je bilo.

Trenutno je okoli naše hiše eno veliko gradbišče. Smo vzeli tukaj malo, pa dali tam malo, predvsem pa je povsod blato in razdejanje. Nekje do pomladi bomo ravno uspeli končati dovoz in željeni prostor.

Danes, ko je padal prvi sneg, smo začeli in s tem je pol dela že za nami!