Ste se kdaj že spraševali, kam z odvečnimi oblačili? Sama sem do sedaj dokaj uspešno praznila omare, tako, da sem čakala na razne humanitarne akcije. Spomnim se problema ob valu beguncev v Slovenijo, pa zbiralne akcije za Šri Lanko ali pa lanske ujme.
Kaj pa v času, ko nas na srečo ne pretresajo ravno naravne katastrofe, ki ne izbirajo ne časa ne kraja? Takrat oddaja oblačil sploh ni več tako preprosta.
Poznam starejšo ženo, ki zbira, opere in zlika ogromno oblačil, saj meni, da je veliko ljudi, ki oblačila potrebujejo. Vendar jih sama ne more nikakor oddati, saj se ji je zveza z zdravnikom, ki je skrbel za ljubljanske brezdomce pretrgala zaradi starosti. Oblačila je shranjevala, nihče pa jih ni želel sprejeti.
Pravzaprav nisem mogla verjeti, ko sem se tudi sama prepričala, da tudi Rdeči križ ne zbira več oblačil, saj meni, da ima prevelike stroške z najemom prostora in osebja. Seveda, treba si je vzeti čas, zadeve prepeljati, pregledati, razdeliti...

Vem pa za ljudi, ki ta oblačila dejansko potrebujejo. In tako sem postala priložnostni distributer, saj ne morem še jaz zamahniti z roko in odvrniti naj jih vrže v smeti.