Po dežju vedno posije sonce. Tako je bilo tudi z nedeljo. Nobenega malodušja več, samo navdušenje in pričakovanje doživetja. Ko hodiš in hodiš, kot da te čaka nekaj šele na koncu poti, se na cilju zaveš, da je vse lepo bilo na sami poti. Cilj pomeni zaključek, vrnitev v vsakdanjik.
Zato je hoja z otrokom pravzaprav še lepša, saj on opazi vsako podrobnost. Vidi maline, pa metulje, rožo nenavadne barve, sledi divjih prašičev, blato tudi tam, kjer ga ne pričakuješ, skalo, ki je ravno prava za plezanje, meglico, ki je že v oblakih, domovanje od lisice, in še in še. In ko pogledaš z radovednimi otroškimi očmi, vidiš, kako poln je bil dan.
