Zacetna stran - krtina.com!
# Thursday, November 08, 2007
Že nekaj dni ne zmorem napisati nobenega prispevka. Pa ni vzrok v pomanjkanju idej, ampak v času in zmožnosti koncentracije. Vsak dan je nekaj posebnega in vsak dan je v celoti poln.
 
Recimo včeraj:
- že zjutraj pred službo nisem našla parkinga
- na pobudo  prijateljev, sem se javila svoji zdravnici. Sobotno potepanje po Krasu in  plezanje po jekleni vrvi ni bilo tako nedolžno. Uspela sem se zbosti in sem raje šla prostovoljno po dva protitetanusna odmerka. Bolita me rameni.
- ker bi ta teden prejela v službi še cepivo proti gripi, sem ga morala dobiti kar v včerajšnjem paketu, saj bi se sicer cepljenje lahko zakompliciralo. Boli me zadnjica.
- ob 14h so me klicali iz vrtca, da ima tamauček vročino
- ob 15h sem imela seminar
- ob 17h sem bila nazaj v službi, ker je šlo popoldan z eno obdelavo nekaj narobe
- ob 19h nisem šla na svojo uro pilatesa (edina res zame tedenska ura sprostitve)
- ob 21h sem imela redni sestanek društva
 
Še dobro, da Aleš lahko vedno vskoči namesto mene, saj mi ni jasno kako bi bilo, če bi bila sama za vse.
Danes sem po dolgem času doma, na bolniški. Zgroženo sem ugotovila, kako zelo se povsod pozna, da ne glancamo stanovanja res vsako soboto, kaj šele vsaki dan.
posted on Thursday, November 08, 2007 10:28:14 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4]
# Sunday, November 04, 2007

Z rujnimi lici smo se sprehajali med številnimi ruji po Krasu, na koncu poti pa nas je pričakalo rujno vince.

Pri Sv. Kvirinu, 2. novembra 2007.
Kraško gmajno jeseni zaljša rdeča barva ruja (Cotinus coggygria).

Listi na soncu s fotosintezo ustvarijo več sladkorjev, ki se vsi ne shranijo v deblu in koreninah. V starajočih listih se uporabijo za tvorbo rdečih, vijoličnih ali modrih barvil antocianov, ki skupaj z rumenimi barvili listje obarvajo rdeče.

Veli Badin in naravni most, 2. novembra 2007.
Ruj v senci je jeseni rumen in razlike v barvi so opazne tudi na posameznem listu, ki ga je le delno zakrival drug list.

Kontrastne barve Krasa. Kako te ljubim rdeče zeleno.

Jesensko barvo daje rujevim listom več vrst barvil. Rumeni ksantofili in oranžni karoteni varujejo celice pred premočno sončno svetlobo in so v listih tudi spomladi in poleti, ko zaradi zelenega klorofila ne pridejo do veljave. Jeseni, ko se klorofil razkroji in ni več prevladujočega zelenila, zažarijo listi v jesenskih barvah.

Najlepši pa je ruj, ki je rasel na soncu in ima največ rdečih barvil antocianov. Ruj v Sesljanu je še posebno rdeč.

Pri slapu Boka žari jesenski gozd. Barve pa niso vsako leto enako žareče. Da bi listje jeseni zažarelo, ga ne sme uničiti prehuda poletna suša, sončni jesenski dnevi pa so potrebni, da v njih nastane dovolj sladkorjev.

Obiranje kakijev v Sežani. Kontrastna, nebeška kombinacija barve je tudi tukaj jesensko poživljajoča.

Cesta čez Predel.
Vse dni je bila vidljivost enkratna, spremljalo nas je sončno vreme in nam omogočilo užiti vse to preobilje jesenskih odtenkov.

vir (ruj): http://www2.pms-lj.si/kras/index.htm

posted on Sunday, November 04, 2007 9:06:00 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [2]
# Tuesday, October 30, 2007
Danes sta se zgodila dva zanimiva dogodka:
  • prvi mi je zaključil neko obdobje, ki me je spremljalo od mladosti,
  • v drugem dejanju pa sem našla razbito ogledalo v moji torbici.
Dva relativno nepovezana dogodka, pa vendar? Kaj če je vse res?
 
Črni mucki se mi neznansko smilijo, ko skačejo čez cesto. Le kako bi lahko bili krivi moje usode? Kaj pa razbita ogledala? Če bi bila vraževerna, bi sedajle vila z rokami nad sedmimi leti nesreče, ki naj bi me čakale. Kaj pa vi? Verjamete v vraže?
posted on Tuesday, October 30, 2007 1:38:19 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4]
# Sunday, October 28, 2007

Vremenarji tokrat niso bili naklonjeni tekačem, saj so nad Ljubljano spustili težke dežne zavese, ravno v času mednarodnega 12. Ljubljanskega maratona. Čeprav so s tem nekateri sami sebi jamo kopali, kajne Vreme?

Aleš se je držal izvrstno, vsekakor sem ga bodrila, kolikor sem le lahko. Čestitam!

Tole je pa ostalo za tekači:

Čestitke in priznanja si zaslužijo prav vsi, ki so ta dopoldan pretekli ulice Ljubljane. Dobri ste!

posted on Sunday, October 28, 2007 10:36:37 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4]
# Saturday, October 27, 2007

Pa je spet leto naokoli in dan pred krompirjevimi počitnicami, ko taborniki vsako leto organizirajo še zadnjo peko kostanja, zraven pa seveda sodi tudi izrezovanje buč.

Povpraševanje po lepih, okroglih bučah, na katere so se moji taborniki vsako leto spomnili tik pred zdajci, se je ponavadi končalo tako, da sem sama fehtarila buče od hiše do hiše. Še zdaj sem neizmerno hvaležna vsem, ki so mi takrat namenili kakšno bučo, ki jih verjemite ali ne v tem letnem času že močno primanjkuje. Letos sem se na tovrstno povpraševanje dobro pripravila že vsaj mesec dni prej in organizirala prevoz buč celo s štajerskega konca.

Rezultat ni izostal.

posted on Saturday, October 27, 2007 7:43:58 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [0]
# Thursday, October 25, 2007
Včeraj sem končno lahko prišla zraven in uživala na rekreaciji za ženske.
 
Po nekaj letih iskanja ustrezne vadbe, ko mi ni dišala ne aerobika ne druge razne vaje z utežmi, poskakovanjem, koreografijo, raztezanje na mučilnih napravah, ..itd , pa vse to še za veliko denarcev, sem našla sedaj tule pred nosom, takorekoč čez cesto, vadbo, ki mi zelo ustreza. Da je prostor nabito poln in da smo prvotno skupino že razdelili na dve, ki sta ponovno polni, priča, kako zelo smo vse pogrešale nekaj takega. Počasno vadbo, kjer pa si vsako mišico dejansko ogreješ in dodobra občutiš. Gre predvsem za pilates vaje, zraven pa še malo vaj za oblikovanje telesa.
 
Včasih so čisto preproste zadeve najbolj fajn.
 
 
posted on Thursday, October 25, 2007 2:13:24 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [0]
# Sunday, October 21, 2007

Kot sem že napovedala, nadaljujem z rubriko Frik meseca. Kljub septembrskem neuspehu pri gobarjenju, so tokrat na vrsti...

Pravzaprav je na vas, da ugotovite, kaj iščem. 12 slovenskih imen, ki lepo povzemajo dogajanje v naravi. Za asociacije sem izbrala nekaj fotografij, opisov in nekaj drugih imen. Da pa zastavljena uganka ne bo prelahka, je vrstni red imen, ki jih iščem, pomešan med seboj.

Pa začnimo.

št.1:  

št.2:

št.3: december

št.4: Proso poznajo že od kamene dobe, v zadnjem času se vse bolj uvaja v prehrano zaradi bogate biološke hranilne vrednosti.

št.5:

št.6: marec

št.7:

št.8:

št.9:

št.10: julij

št.11:

št.12:

Nagrada je znana. Tisti, ki doseže največje število pravilnih odgovorov, bo objavljen kot Frik meseca na mojem blogu.

posted on Sunday, October 21, 2007 7:40:45 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4]
# Saturday, October 20, 2007

Danes, ko je padal prvi sneg, smo začeli in s tem je pol dela že za nami!

posted on Saturday, October 20, 2007 8:57:55 PM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [0]
# Thursday, October 18, 2007
Pa saj ne morem verjet. Na edini prosti oktobrski vikend sva se nameravala še malo sončkat po primorskem in glej ga zlomka:
 
snežilo bo.
 
Zraven vremenske napovedi pa opozorilo o močni burji na primorskem. Pa taka romantika!
posted on Thursday, October 18, 2007 7:33:36 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [3]
# Monday, October 15, 2007

Greste v trgovino z rokami v žepih? Iz trgovine pa pridete s plastično nakupovalno vrečko v roki? Poznano? Vedno? Pa je to res nujno?

 

Čeprav tako zelo priročne, so plastične vrečke neuničljive!

 

V naravnem okolju plastične vrečke potrebujejo od 20 pa do 1000 let, da razpadejo. Vendar pri tem ne izginejo, saj niso biološko razgradljive. Enostavno razpadejo v zelo majhne delčke, nekakšen plastični  prah.

 

Ne glede na velikost, ti delčki ostanejo vedno neprebavljivi za vse vrste živih bitij na zemlji, v zraku in v morju. Zemljo postopoma dušimo s strupenimi izdelki, ki postajajo del naše prehranjevalne verige. Preko onesnažene vode in hrane, ki jo vzgojimo v zastrupljeni zemlji pridejo vsi ti delci tudi v naše telo.

 

Res so plastične vrečke zelo uporabne, vendar samo tistih nekaj trenutkov, ko moramo nakupljene stvari prenesti iz trgovine do avta. Kaj pa potem? Kaj pa preostanek življenja? Večina vrečk ima daljšo življenjsko dobo, kot mi sami! Je vredno vrečko kupiti za nekajminutno uporabo in jo hraniti neskončno dolgo. In kaj naredimo, ko se umaže, raztrga, jo ne potrebujemo več? Vrečke romajo na smetišča ali še slabše, odvržemo ali pozabimo jih kjerkoli v naravi. Tam pa se začne dolgotrajen proces razgradnje in zastrupljanja, kateremu smo vsi priča in v njem vede ali nevede sodelujemo.

 

 

Kdaj se upreti rutini in zahtevati papirno vrečko? Vedno in povsod! Več ko bo povpraševanja, večkrat ko bomo izrazili naša pričakovanja, ko bo več ljudi zavestno podprlo zahteve po čistejšem okolju, se bomo skupaj zdramili. Za vzgled so nam lahko nekateri primeri iz sveta, kjer popolnoma ukinjajo uporabo nakupovalnih plastičnih vrečk.

 

Pri mojih prizadevanjih, da ukinem ali vsaj omejim uporabo plastičnih vrečk pri vsakodnevnih nakupih, pa sem ugotovila, da je izvedba mnogokrat veliko težja od dobrih sklepov. Zakaj? V večini trgovin praviloma ne sprašujejo, kako naj ti kupljeno blago predajo, ampak ga enostavno pospravijo v vrečko, ki jo imajo pod pultom in skupaj z računov v vrečki ponudijo preko pulta.

 

 

Sledijo tiste trgovine, kjer so plastične vrečke zastonj, papirne pa lahko dobiš ob plačilu. Sicer je to korak v pravo stran, ko bi le bil vrstni red za plačilo obrnjen.

 

 

V nekaterih bolj zavednih, blago kupcu ponudijo v papirnati vrečki.  Vsaka jim čast. V nadaljevanju bom odprla rubriko, kjer bom vpisovala trgovine, ki so mi same naredile to veselje.

 

 

Priznam pa, da včasih brez vrečke le ne gre. Na primer v ribarnici. Kako naj prinesem sveže ribe domov? V loncu ali pleteni košari? Mislim, da moramo omogočiti izjeme in ko bodo dopuščene le izjeme, bo naša družba pri uporabi plastičnih vrečk že zelo napredna.

  

Kako rešujejo problem plastičnih vrečk po svetu?

 

Japonska vlada je leta 2006 napovedala, da plastičnih vrečk v trgovinah ne bo več možno dobiti brezplačno. S tem ukrepom želi zmanjšati količino tovrstnih odpadkov in izpolniti obveznosti, ki jih nalaga Kjotski protokol. Rezultati nedavne ankete kažejo, da plastične vrečke predstavljajo 10 odstotkov vseh odpadkov v mestu. Na nacionalni ravni sicer podobna analiza ni narejena, vendar so japonske oblasti prepričane, da bi kupci veliko manj posegali po teh vrečkah, če bi jih morali plačati.

 

Mestni svet San Francisca je marca 2007 sprejel odlok, s katerim bodo v naslednjih šestih mesecih oziroma letu dni prepovedali uporabo plastičnih nakupovalnih vrečk v večjih supermarketih in lekarnah. Ko bo odlok podpisal še župan, kar je zelo verjetno, bo San Francisco prvo ameriško mesto, kjer bodo v trgovinah uporabljali samo papirnate vrečke. Mestno vodstvo upa, da bodo s tem prispevali k čistejšemu okolju in da bo njihova poteza vzpodbudila še ostala mesta, naj uvedejo podobne ukrepe. Trgovine v San Franciscu sicer vsako leto porabijo 180 milijonov plastičnih vrečk, ki se jih težko reciklira in večinoma končajo na odpadu ali v morju.

 

Kaj pa v Sloveniji? Se bomo še naprej dušili v plastičnih vrečkah? Bodite ponosni nase in na svoje okolje.

 

 

Uporabljamo druge načine:

 

  • Imejte pri roki ali v avtu košaro ali bombažno vrečo.
  • Pričnite uporabljati rjave papirnate vrečke za drobne stvari.
  • Večje predmete si enostavno položite v naročje, saj ne potrebujete vsega tlačiti v vrečke.
  • Če ne gre drugače, uporabite »zeleno« plastično vrečko, ki je narejena po novi tehnologiji in je namenjena recikliranju, je močnejša in namenjena dolgotrajnejši uporabi.

 

Bodite zavedni in pri naslednjem nakupu recite plastični vrečki  »Ne, hvala!« .

 

posted on Monday, October 15, 2007 7:40:59 AM (Central Europe Standard Time, UTC+01:00)  #    Comments [4]