Tokrat naj vse diši po pomladi.

Nagrada je znana. Tako lepe rožice, kako se jim že reče?
Iščem največje število pravilnih odgovorov in če si to ti, postaneš Frik meseca - Cveteči Jurij.

f1:


f2:

f3:


f4:

f5:

f6:

f7:

f8:

f9:

f10:

Vam hitre prste, meni pa kakšen zanimiv nov link želim.

Tole si kar ne upam napisat, saj kar ne verjamem sama sebi.

Tečem.

Tudi jaz.

Trenutno zdržim ponovitve 2 min teka, pol min hoje, enkrat okoli Gradiškega jezera.

Pa sploh ni tako hudo, kot sem si dopovedovala celo leto.

Pravzaprav je bilo prav fino in komaj čakam, da grem spet.

Danes je bila v Mariboru svečana otvoritev lepih, novih prostorov našega gibanja in občni zbor društva, ki prerašča v pravo humanitarno organizacijo. Veseli me, da je še veliko ljudi, ki mislijo dobro, jim ni vseeno in tako tudi delujejo, ker je bistvo v nas samih in ljudeh okoli nas.

Ste že kdaj poslušali melodijo in zven gonga? Lučka Šantl zna z gongi ustvariti neverjetne vibracije z izredno nežnimi gibi. Bilo je tako zelo sproščujoče in očiščajoče kot šum in dotik valov, ki te oblivajo na peščeni obali.

Ne morem razumeti, kako se lahko zgodi spodnja slika?

Imeti piknik je super. Biti zunaj, na gričku, kjer je lep razgled, ob obronku gozda, je še lepše. Če imaš ob sebi družbo prijateljev, se obeta res pravi piknik.

Na izbrani prostor si prineseš plastične krožnike in pribor, aluminijaste pladnje, steklene kozarce vloženih dobrot, poskrbiš za veliko količino pijače in zabava se prične. Verjetno imaš celo dober namen, da bo nekdo pospravil vse skupaj, zakaj so sicer na kupu tudi vrečke za smeti? Vendar kdaj se je končalo in kdo je odšel zadnji, tega najbrž nihče ne ve. Zato za druščino ostane tole:

Draga družba, kam boste šli naslednjič? Sem?

V sobotni akciji smo Krtinci počistili vso umazanijo v okolici, zato vabljeni tudi na Krtinski hrib. Le vrečk ne pozabite odnesti s seboj, ok?

V nedeljo sem ure in ure polagala tapete in medtem spoznala,
da bo v teh podobah vedno z nami. Pogrešam jo močno.

Ste kdaj razmišljali o vzrokih in posledicah naših dejanj? Kako je vse povezano in kakšen vpliv imamo na dogodke v prihodnosti? Včasih me je kar strah tega vseobsegajočega vesolja, teh vidnih in nevidnih vezi, ki se tkejo, prepletajo, približujejo in oddaljujejo.

En preprost primer: Otroci imajo v vrtcu plavalni tečaj, ki ga pripravi športni klub. Otrok se prehladi in zboli, zato oče ostane na bolniški, tisti, ki ga nadomešča mora ostati zato v službi, čeprav ima doma drugačne načrte. Njegova žena mora sama po opravkih in njegovi otroci so razočarani, ker ne morejo sami na igrišče.  Lahko rečemo, da je v tem primeru športni klub tisti, ki je s svojo ponudbo vrtcu povzročil, da nekateri drugi otroci ne morejo na igrišče? Seveda tako ne razmišljamo in ne iščemo vzrokov tako globoko in daleč nazaj. Vedno bi lahko začeli - in bila je zemlja in nebo....

Če lahko vidimo, slišimo in doživimo veliko neposrednih učinkov dejanj, koliko jih je šele v ozadju? Ki se prenašajo kot valovi, kot misli, kot energija, ki neposredno ali posredno vplivajo na naše življenje. Včasih potrebujem nasvet, namig ali čisto konkretno zadevo. Če le malo iščem naokoli, sem pozorna, mi vedno nekdo prinese prav to kar potrebujem. Življenje samo me spremlja in mi nudi tisto, kar iščem. Če iščem prepir, ga bom zagotovo naredila, če iščem lepe stvari, jih bom zagotovo našla. Zato močno verjamem, da je vsak svoje sreče kovač.

Toliko kot daješ v ta kaotični sistem, imenovan življenje, toliko tudi prejmeš, ker življenje je kruto in hkrati neznansko lepo.

Še en prijeteno razgiban dan je za mano. S ŠD Krti smo se tokrat odpravili na Tošč in Grmado, pa še na nekaj vrhov naokoli - izhodišče iz Govejka, cilj pa na Katarini. Skupaj s postanki za 8 ur hoje v čudovitem soncu, malo po snegu, dosti po blatu, pa vendar je dišalo že čisto po pomladi.

Spodaj daleč v dolini pa meglice in vsakdanje skrbi.

Prav praznično smo preživeli tale podaljšan vikend. Bil je pravi odklop od vsakodnevnih aktivnosti. Čeprav smo potovali naokrog, se udeležili teka, se pustili zasnežiti na Borštu, so bili tile trije praznični dnevi pravi balzam za dušo in telo.

V ponedeljek smo se takole le skidali tudi domov, kjer so nas čakale muce in mačkoni. Da o levih ne govorimo.

Enkrat na mesec greva s tamaučkom na sobotno otroško matinejo v Kulturni dom Franca Bernika. Takoj, ko nam poštar prinese spored za naslednji mesec, si tamauček že poišče naslednjo predstavo, ki se jo morava obvezno udeležiti. Pravzaprav me preseneča s kakšno navdušenostjo sam skrbi za ta svoj program.

Tako sva danes gledala predstavo Jajce, ki je bila res posrečena. V pričakovanju piščančka, ki bi se mogel izleči iz jajca, smo dobili najprej želvo, nato črička, pa pajka in hobotnico, krokodila, noja in kačo, orla in žabo. Čisto na koncu pa je le prišel iz svojega jajčka tudi petelinček. Skratka, čisto praznična predstava, jajca so danes za vsakogar. Če ne barvana, pa velika ali mala. Vsekakor pa polna življenja.

In danes

je prav poseben dan, saj je čisto pravi rojstni dan Kristiana. Dobrodošel!

Kaj ni danes prvi pomladni dan?

Pa je le prišla. Ne samo pomlad, tudi Pixna je tu!
Vznemirjenosti in veselja kar ni konca.