dolžina: Vzhodno 14°39'29.47" (14,65818611)
širina: Severno 46°9'2.57" (46,15071389),
x=473967 y=111897 v državnem koordinatnem sistemu D48,
311 metrov nad morjem.

Pri meritvah se uporabljajo naslednji senzorji: senzor za dež, senzor za hitrost vetra, senzor za smer vetra:

senzor za notranjo temperaturo in senzor za notranjo vlago, ki sta v sami postaji:

senzor za zunanjo temperaturo, senzor za zunanjo vlago (ne se smejat!):

Obstajajo še štirje senzorji za temperaturo po hiši:

T1 meri temperaturo zunaj, ob hiši. Uporablja se za krmiljenje centralne kurjave. Čeprav je temperatura ob hiši kar nekaj višja, je bila celotna centralna v pretekli zimi realno umerjena prav na to temperaturo.
T2 meri temperaturo v dnevni sobi. Tudi ta je kar stopinjo manjša kot temperatura v Vremenski postaji pa čeprav je samo pol metra stran. Vendar je tudi na to temperaturo umerjena CK. Če pade pod 15,5 stopinj se vžge vodna črpalka, če pa preseže 20 stopinj, se CK prestavi v najmanjši režim. Ti dve temperaturi sta bili izbrani na podlagi preizkušanja in ne njihove absolutne vrednosti. Pri 20-ih stopinjah je namreč v dnevni sobi že precej toplo. Izkazalo se je, da Vremenska postaja izmeri temperaturo v dnevni sobi za 2 stopinji višje, vendar bo centralna kurjava kar ostala na tej, T2 referenčni vrednosti.
T3 meri temperaturo v Igralnici v nadstropju. Ta temperatura še najbolj kaže hitrost in počasnost odziva same hiše na zunanje in notranje temperaturne spremembe. Zanimivo.
T4 pa meri temperaturo vode v dvižnem vodu centralne kurjave, ki je odvisna od zunanje temperature.
Vsi merilci so povezani na Temperaturni modul v osnovi razvit pri Quozl-u, kupljen na Quasarju, senzorji pa v IC elektronika.

Povezave senzorjev so žične zato sem precej odvisen od samih kablov. Zato so senzorji za veter postavljeni precej nizko, senzorja za temperaturo pa sploh nimam kam dati in še razmišljam, kam ga naj dam, da ga ne bo ujelo popoldansko sonce. Trudil se bom, da bodo senzorji čimbolj optimalno - v mogočih razmerah - postavljeni.

Vremenska postaja je tip LaCrosse Technology WS-2300. Kupljena je bila v Gradcu za borih 149 Eurov. Se mi zdi, da je najcenejša od vseh postaj, ki še imajo serijski vmesnik. Od nje ni pričakovati najbolj točnih meritev, je pa zelo enostavna za uporabo in rokovanje ter za samo učenje, kaj sploh s tako vremensko postajo početi. Mogoče pa si enkrat, ko bom velik, nabavim kakšnega Davisa, kajne?

Vremenska postaja je povezana prek serijske povezave na strežnik, tam HeavyWeather 2.0 Beta skrbi, da zapisuje podatke približno vsako minuto na disk. Nato program Krtina vsake 3 minute (od 7.5. do 30.6.2005 je to delalo na 10 minut) spravi podatke v bazo. Na teh podatkih se s pomočjo skript (dnevni, mesečni, letni, skupni minimuni/maximumi, stanje dežja) izdelujejo Grafi, Min/Max vrednosti in podobno. Trenutni podatki hodijo po sveže podatke direktno v datoteko, ki jo naredi HeavyWeather, zraven pa se še iz baze potegnejo podatki za povprečja, primerjave, stanje dežja in podobno.