Hujšanje

Odkar vem zase - hujšam. Čeprav se mi zdi, da nisem nikoli imela res preveč kil, me od zamišljene idealne teže loči tistih nekaj 5 do 10 kil, ki jih pa nikakor ne morem doseči.

Ko pa nastopijo še določene spremembe v življenju, se zadeve samo še slabšajo. Eden izmed njih je tudi tek. Kljub izdatnemu miganju, se le to pozna samo na dodatni teži, nikakor ne obratno. Ko pa cepim vse skupaj še s prenehanjem kajenja, pa je zadeva popolnoma jasna.

 Gor, gor in še malo gor...

Dokler mi ni vsega zadosti in kljub vsem osvojenim teorijam o prehrani in zdravem hujšanju, se jaz odločim za stradanje.

No, nekaj solate, kave in kakšen Enemon sem obdržala, vsega skupaj tam nekje na 600 kcal dnevno.

In v petih dneh "shujšam" pet kil!

Veselje in navdušenje je nepopisno. Zato zdržim še en teden, ko pa začuda, kljub vztrajanju skoraj brez hrane, ne izgubim niti grama več. Grem pa zato v hribe! Seveda me je nekje sredi klancev minila vsakršna želja po vitkosti. Vse, kar si še želim, je moč v mišicah. Pa kile gor ali dol.

Po prvem dnevu normalne prehrane se graf spet postavi na začetno pozicijo, jaz pa tuhtam o novih dietah, čeprav vsi, katerim zaupam, pravijo, da le vztrajnost in miganje, skupaj s pestro in izbrano prehrano, dajeta trajne rezultate.

Ampak, bilo je pa tako fino, dokler je trajalo!

 

Tags:

zame

Komentarji (10) -

sparkica , on 26. 05. 2009 18:10:14 Said:

Hehehe (oprosti, ker se smejem, ampak si smešno napisala, kaj čem) Laughing

Ne poznam ženske, ki ne bi (vsaj enkrat) hujšala. Da si s tekom dobila težo, je čisto normalno - mišice so težke Smile Hudič je, ko nas skoz bombardirajo, kakšne bi morale bit. Veš katera teža je prava? Tista, v kateri se (dovolj) dobro počutiš, s katero lahko greš v gore in daš v žep vse tiste suhice, ki zaradi pomanjkanja hrane itak ne zmorejo drugega kot sedet nekje na miru prekrižanih nog Laughing


Aja, pri hujšanju hudo fajn pomaga zaljubljenost Laughing Predlagam, da se ponovno zaljubiš ... mogoče kar v nekoga, ki sliši na vzdevek Piskec Tong

Te pa absolutno razumem Laughing Sem na isti valovni dolžini Laughing

Vreme , on 26. 05. 2009 19:06:10 Said:

Saj veš,da sem tudi jaz govoril o 10 kil minusa v tem letu, pa se ob izdatnih treningih ne zgodi skorajda nič, še teža se po velikem naporu kvečjemu poveča za kakšno kilo, ker sem takrat lačen kot volk. Stradat pa sploh ne mislim, tako da je izguba kg tudi zame nerešljiva naloga vsaj za zdaj ;)

Hana , on 27. 05. 2009 03:57:55 Said:

Sparkica, tole z zaljubljenostjo je res zmagovalni nasvet;)

Vreme, kaj bi se obremenjeval, če greš pa zato letos na 42-tko?! Tako je to, bo že prav.

Wega , on 27. 05. 2009 06:56:09 Said:

Moje poglede na te zadeve verjetno poznaš. Morda sem s hui-shi energijo vse skupaj malo preveč karikiral ampak osnovna misel ostane taka kot je. Dejansko sem nejevoljen, ko vidim v oglasu poskakovati suhico ki – uboga revica – ne more nase navleči kavbojk. Jebenti, preveč bokov ima. Potem poje žličko 0% jogurta in ekola, ne samo da jih z lahkoto navleče gor, ne, še dva prsta gresta vmes! Če sem rekel nejevoljen – morda prej zaskrbljen, žalosten in nemočen. Ker nas tako dobro obvladujejo. Ne samo s trebuščki. Naši tamali recimo ponucata več britvic v enem tednu (in ne, ne pretiravam) kot jaz par let– bog ne daj da bi se na nogah pojavila kakšna kocina! Pa še je stvari, saj vemo. Tudi jaz imam svoje male droge.
Pa poglejva kam naju je pripeljalo tole hujšanje: tečeva, migava, počutiva se čedalje bolje. Zlahka se vzpenjava, zlahka greva peš v oddaljeno mesto, kamor nisva do predkratkim znala drugače kot z avtom. Skratka: zadovoljna sva. Samo… tele kile pa… jebenti, ne, še vedno ne gresta dva prsta vmes med pas kavbojk in trebuh! In kaj narediva?
Najprej jaz. Postajam malo zagrenjen. Gledam tiste cifre na tehtnici in gruntam in tuhtam. Tuhtanje: bo treba povečat intezivnost vadbe? Strah: se bom razlezel nazaj? Zadrega: ko vsaj sodelavec ne bi več vsak dan ponujal čokolade okoli. Tuhtanje: naj spustim večerjo? Strah: bom moral spet obleči nazaj TISTE hlače? Zadrega: kaj mi je bilo treba tega sendviča pred spanjem?? Tuhtanje: bohve če tiste tablete res delujejo? Strah: Spet bom debu, nepriljubljen, vsi me bojo spraševali, kako pa to, da si se pa spet nazaj zredil?, debeluhu se mi ne bo dalo nikamor več hodit, kaj šele tečt, obležal bom na kavču… Zadrega: Kakšne tablete, kreten zagamani, še vedeževalko poklič če si že tako butast. In potem je dopust, in se bašem in ne migam dovolj (je vendarle dopust), uživam, ne tuhtam, se ne bojim in ne zardevam in se na prvi dan šihta previdno postavim na tehtnico in – ekola, šlo je DOL, ne pa gor. Potem pa bodi pameten!

Sedaj pa še ti. Malce bom neposreden in me v nedeljo lahko omavžaš za kazen, ampak bom vseeno povedal. Najprej nekaj, kar moram zavoljo javnosti povedati povsem neprizadeto in z distanco, skratka, kar se mene tiče čisto dobro zgledaš. No izjava je res malo štorasta. Zase recimo lahko človek reče 'zadovoljen sem s sabo', malo bolj čudno pa bi se slišalo, če bi rekel 'zadovoljen sem s tabo'. Zato naj ostane pri 'dobro zgledaš'. Po moje dobro zgledaš tudi kar se drugih tiče ampak očitno pa vendarle obstaja ena oseba, ki je prepričana da ne. In kaj narediš? Zaradi te ene same samcate osebe postaviš na kocko vse: zagrabiš neko instant reč in si ukradeš tisto za kar živiš, s čimer si srečna, tisti občutek na vrhu planine, morda gore, na cilju tekmovanja, po koncu dela na vrtu, po opravku ki si ga opravila peš, ne pa z avtom, tisti občutek, saj veš. Zavoljo štirih kilogramov… No pa reci a nisva malo mim?

Seveda pa se lahko spet motim.

piskec , on 27. 05. 2009 10:11:30 Said:

Wega, jaz se spet rolam naokoli po pisarni!!!! Bruwahahahhaaa!

So ljudje, ki so vedno zadovoljni s seboj in so ljudje, ki so večno nezadovoljni sami s seboj. Vseh teh je malo, mi - navadni smrtniki - pa smo ponavadi nekje vmes. Človeku pač ne sme bit vedno vse dobro, vse pošlihtano, ne! Se lahko takoj razpusti! Zato si človek sam omišlja, domišlja in izmišlja raznorazne načine, kako se obdržati na tisti tanki liniji, ki si jo je postavil sam.

Pravzaprav se vsak posameznik upira entropiji. Na tak ali drugačen način. Zato nista le vidva mim, ampak se vama tudi jaz z veseljem pridružujem!

Vreme , on 27. 05. 2009 14:25:54 Said:

Super! Torej bomo lahko s sendviči hodili v nedeljo naokrog !!!!!! Smile))))

Marjetka , on 27. 05. 2009 16:39:48 Said:

Tisti, ki bo v nedeljo samo omenil kile ali hujšanje, bo dal pri Snežinki za rundo ;)

Hana , on 27. 05. 2009 17:54:42 Said:

Ja, Vreme, mene in moje bo poganjala samo misel na obljubljeno pico, po kaj pa misliš, da bomo hodili gor?

Hana , on 27. 05. 2009 17:56:01 Said:

Marjetka, velja!

Hana , on 27. 05. 2009 18:10:46 Said:

Ej, Wega, ker v nedeljo ne bova smela več o tej temi, bom skušala odgovorit kar sedaj. Čeprav si me postavil v zadrego s svojim razmišljanjem. Kot me spravlja v zadrego tvoja teorija o hui-shi energiji. Strinjam se, da je celotna zadeva nerazumljiva in da se ne ravna po nikakršnih zakonih. Meni je všeč matematika, kjer so stvari jasno definirane in je 1+1 vedno 2, zato so mi take zadeva tem bolj čudne in tuje. Približno tako čudne kot je eftanje, pa nekateri vseeno prisežejo da deluje.
Zato in ker ne razumem zakaj 1+1 pri hujšanju nikakor ni 2, verjamem tudi v tvojo teorijo s hui-shi energijo, kot v teorijo zdrave prehrane, kot v stradanje ali pa ločevalno dieto. Po mojem deluje vse. Ampak ne na vse hkrati. Nekaterim pomaga eno, drugim drugo, le ugotoviti in ponotranjiti mora vsak svojo metodo. Seveda jaz svojo še iščem in jo (morda) sploh ne želim najti. Kajti sabotiranje svojega prizadevanja je tudi ena od teorij, ki se mi zdi precej verjetna. Pravzaprav je še najbolj verjetna, kajti želja po hribih in želja po miganju nikakor ni prešla in sama pri sebi točno vem, kaj je tisto, čemur stremim.
Le za zunanjost, tisto s katero se želim kazati in menim, da jo "družba" s svojo uniformiranostjo pričakuje od mene, tista sla ustvarja vse te jalove poskuse delovanja proti sami sebi.

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading