Domača blogerska scena

by piskec 25. julij 2007 12:11

Včeraj sem se vozil od Krtine do Ljubljane, na moji levi pa me je ves čas spremljala mavrica. Samo moja. Vsi smo jo poslikali, a vsak svojo. Moja je bila le moja.

In tak bo tudi moj današnji pogled na trenutno blogersko sceno. Samo moj. Vsi imamo na voljo enak material, a vsak ga vidi s svojimi očmi.

Zadnje čase se je v tej blogerski sceni zgodilo par dogodkov, na katerih bi rad razvil svoje razmišljanje. Ti dogodki so me vzpodbudili, saj kažejo na dozorevanje blogerske platforme ter na uveljavljanje blogov ter samih blogerjev kot pomembnih dejavnikov v naših življenjih.

Prvi dogodek je grožnja s tožbo proti piscem Drugega Doma, kar je sicer podobno, kot se je zgodilo Guštiju, a se mi zdi, da se dogodka v temeljih le razlikujeta. Pri Guštiju je bil zapis s sodno prepovedjo umaknjen, medtem ko sta se pisca Drugega doma pod prisilo tožbe »lahko« le opravičila. Če citiram Jureta: »Trk je silovit«. Kakor smo se ob prvi tožbi sekirali, a, roko na srce, kaj kmalu nanjo pozabili, je trk silovitejši in predvsem mnogo širši pri drugi grožnji. Ne gre le za en zapis, gre za dva blogerja, gre za celotni blog, gre skoraj za celotno sceno. Ne gre za spopad dveh javnih osebnosti, kjer je blog le posrednik, gre za direkten vpad v srčiko scene s strani zunanjega sveta.

S samim opravičilom sta pisca dokazala zrelost, še večjo zrelost pa je Drugi dom dokazal s tem, da nadaljuje s pisanjem. Ni se šel upornika, temveč je sprejel mejo, ki je bila nakazana od zunaj, s tem sprejel vase zunanji svet ter se z njim tudi dokončno povezal. Na nek način se je s tem dejanjem blogerska scena v tem trenutku nepreklicno povezala z zunanjim svetom.

Vpliv bloga je presegel meje lastne skupnosti, segel je predaleč, a meja je bila le nakazana, ne pa brezkompromisno kaznovana. To pa pomeni dialog, pomeni uveljavljanje blogov kot pomembnega dejavnika, ki se ga zaveda tudi zunanji svet. Vpliv postaja obojestranski, blogi počasi dozorevajo in ko enkrat dozorijo v vsej svoji polnosti, ne bo več potrebe po dveh svetovih, oba se bosta zlila v enega.

Po drugi strani pa sem v pričakovanju, kako se bo razpletla zgodba z Mojco Mavec, kjer bo odnos blogerjev še kako pomemben, pa čeprav se je glavnina dogodkov zgodila zunaj blogerske scene. Nekaj pomembnih dejavnikov pa se je vseeno razpletlo tudi znotraj same scene. Jo bomo izobčili, brezkompromisno kaznovali in postavili tudi naše meje? Ji bomo oprostili? Razplet zna biti še zanimiv, pokazal pa bo na možnost vpliva navzven.

Drugi dogodek je Brankovo prenehanje bloganja. Hiperproduktivnemu Branku je namreč blog »zrasel čez glavo«. Kakorkoli se je že odločil, njegova odločitev kaže na to, da je platforma postala kompleksna, široka in polna. Ne da se je več odpraviti z levo roko, zapisom in komentarjem se je treba vedno bolj posvečati, vsako ukvarjanje z njo terja vedno več dela. Branku rad verjamem, da je vložil veliko več, kot je imel prvotni namen. In nato ugotovil, da zaradi tega trpi njegovo osnovno delo.

Kar nekaj novih blogov se rodi vsak dan. Tudi preneha jih vsak dan kar nekaj. Vzdrževanje lastnega bralstva ni več lahko. Čisto lahko se pripeti, da človek izgori ali pa začne pisati enozložnice. Mesec, dva, tri še lahko zdržiš, potem zmanjka zanimivih dogodkov, zmanjka tem, veliko jih odpove. Pisanje in komentiranje na stotinah blogov postane neobvladljivo in vzame mnogo preveč časa.

Platforma pa zaradi tega postaja velika in močna, raste. Njena baza osnovnih gradnikov, blogerjev, se vseeno vsak trenutek veča. Čim večja je, tem več je možnosti, da jih bo nekaj ostalo tudi dlje časa.

Z večanjem baze pa se približuje tudi trenutek, ko bo za blogerje končno možno, da se ukvarjajo le s svojo platformo. Da morda s tem tudi preživijo. Kar po mojem ni več tako daleč, ni več tako zavito v oblake, temveč že malce bolj oprijemljiva možnost v bližnji prihodnosti.

Zaenkrat preživetje samo s pisanjem bloga še najbrž ni možno, za začetek pa tako pisanje lahko prinese posreden »zaslužek«, določene ugodnosti, ponudbe za službo, zaslužek v kakem drugem projektu in podobno. S čimer se seveda začne, a verjamem, da se s tem ne bo tudi končalo. Verjamem, da se bo celoten sistem nadgrajeval do mere, ko bo lahko platforma v celoti preživljala pisca. Pa naj si bodo to prispevki na zahtevo, oglaševanje, sodelovanje, preizkušanje itn. Naprimer Twingo in Kolosej z malimi, posrednimi, stvarmi že začenjata, najbrž pa jih bo vedno več.

Veliko pa je seveda odvisno od usmerjenosti priznanih blogerjev, takih, ki imajo avtoriteto, možnosti ter voljo za potiskanje scene v določeno smer. Ne kot voditelji, bolj kot organizatorji, morda neke vrste ideologi. Tako, kot se trudita v tej smeri Had in Domen in najbrž še kdo. Pri tem seveda ne smemo pozabiti na Blogres - usmerjanje, združevanje, promocija? Najbrž vse skupaj, a vseeno, zadevo lahko le pozdravimo.

Tretji dogodek pa je Blitzev post o ustanovitvi B(l)ogovske vlade v senci, kjer je prav enkratno profiliral same blogerje ter jim pravzaprav predpisal zadolžitve. Ravno ta razdelitev blogerjev na posamezne sklope, seveda glede na to, kako in o čem pišejo, se mi zdi še kako pomembno dejstvo. Nakazuje, da si je že kar nekaj blogerjev s svojimi objavami začrtalo določeno pot. In to v takšni meri, da se opazi tudi s strani drugih. Še bolj zanimivo je to, da se je večina, čeprav je vse skupaj hec (pa je res?), s tako porazdelitvijo tudi strinjala.

Temu ne bi rekel predalčkanje posameznih avtorjev, čeprav v določeni meri seveda je. Pa vendar scena potrebuje razdeljena področja, tako strukturo je mnogo lažje opaziti, se vanjo mnogo lažje vklopiti. Kar je veliko bolj prijazno do zunanjega sveta, ki v vseprepletajočem se kaosu težko izbere njemu pomembne in zanimive objave.

Zaenkrat si večino povezav med seboj naredimo seveda sami blogerji. Vsak od nas ima svojo skupino, ki jo lahko še obvladuje, kjer se počuti »kot doma«, kjer lahko komentira in od katerih je komentiran. Nekateri imajo manjše skupine, se jim bolj posvečajo, drugi imajo velike skupine, nekateri pa komentirajo same prispevke, pa od kogarkoli so že. Vse možnosti so zajete in tudi vse pravilne. Prepletenost in možnost povezljivosti je prednost.

Toliko o dogodkih. Izbral sem si pač tri, najbrž pa bi si jih lahko še mnogo več. Vse je živo in pulzirajoče, spreminja se dnevno.

Ne pozabljam, da so pričakovanja velika. Celo ogromna. Drugače se ne bi tega lotila časopisna in komunikacijska podjetja s svojimi vlaganji. Kaže že, da zorimo, posebno vprašanje pa je, kako bomo zdržali ves ta pritisk?

Ravno berem, da Mojca ni več hišna blogerka. Zrelost, da.

Tags:

blogi

Komentarji (8) -

Krtek
26. 07. 2007 08:32:19 #

Imam dva manjša komentarja na tvoj zapis, predvsem malo drugačna pogleda:
"Mesec, dva, tri še lahko zdržiš, potem zmanjka zanimivih dogodkov, zmanjka tem, veliko jih odpove. Pisanje in komentiranje na stotinah blogov postane neobvladljivo in vzame mnogo preveč časa."

Tole lahko drži, če postaneš od bloga odvisen. Kar pomeni, da ti veliko pomeni, da te ljudje obiskujejo in jim, posledično, moraš vsak dan zagotoviti novo branje. Veliko blogerjev je takšnih, ker blog zaradi tega dojemajo kot neko obvezo. Če pa imaš na blog drugačen pogled, recimo zgolj kot nek lasten hobi, mesto za izlivanje lastnih misli, pa se tega ni treba bati. Če mene vprašaš, bi se morali intenzivno ukvarjati z blogom le tisti, ki od njega živijo. To pa je potem služba in pravila so povsem drugačna.

"Veliko pa je seveda odvisno od usmerjenosti priznanih blogerjev, takih, ki imajo avtoriteto, možnosti ter voljo za potiskanje scene v določeno smer. Ne kot voditelji, bolj kot organizatorji, morda neke vrste ideologi."

Tole je ena zadeva, ki je ne razumem. Zakaj bi nekemu blogerju sploh dali neko avtoriteto? Namreč na internetu lahko vsak napiše (skoraj)ravno kar si izmisli. Okej. Vsakdo ima neko avtoriteto, nekateri večjo, drugi manjšo, a to je po mojem mnenju zgolj posledica tega da določen delež ljudi pač ne zna razmišljati z lastno glavo in potem nekaterim pripisuje večje zasluge, kot jih dejansko imajo. Recimo Jonas je nek bloger, ki ima avtoriteto za določen krog ljudi, ampak če pogledamo njegovo pisanje, ni to nič drugega kot pisanje, ki bi ga sicer lahko sproduciral nek Pepe iz Zgornjega Kašlja (morda ne ravno iste teme, ker se ne giblje v istem krogu ljudi). Njegova prednost in prednost mnogih, tudi tujih bloggerjev (recimo Belle de Jour), je v tem, da so (a) bili prvi, (b) so imeli veliko "krompirja." Obe točki sta seveda povezani tudi s kakovostjo pisanja, če se želi človek obdržati. Vendar pa kakovost še ni zagotovilo za uspeh (in obratno).a

Pripisovati blogerjem avtoriteto je po mojem mnenju zelo tvegano. Obenem pa to kaže na pomanjkanje kritičnega mišljenja, ki je značilno za sodobno potrošniško družbo.

piskec
26. 07. 2007 09:07:54 #

Dobro, Krtek, super!

Glede prve: različnih načinov je ravno kolikor hočeš. Če vzamem sebe, je blog zame obveza. Pa ne službena, ampak obveza do samega sebe. Pišem veliko, bralcev imam malo. Pa je zame še vedno hobi.

Pri blogih je meni fino ravno to, da si te ljudje izberejo sami. In se sami odločijo, ali si za njih dober ali ne. Če si zadovoljen s tem, lahko blog spremeniš tudi v službo. Jaz sem tudi v svoji službi zadovoljen in je pravzaprav in hobi in služba.

Res je, eni s(m)o odvisni, drugi ne. Kakor komu paše, še dobro, anede? Smile

Glede druge: ti si zgleda prevelik individualist. Smile A niso vsi taki. Najbrž je jasno, da ljudje potrebujejo "voditelja", potrebujejo nekoga, ki razmišlja o celoti in jih "vodi". Pa ne mislim v takem, posvetno realnem smislu. Dovolj je, da ima nekdo več volje, energije in časa, da se trudi blogerjem kaj razložiti, jih usmerjati. Nekdo pač vedno je predstavnik skupnosti. In ljudje s(m)o radi v skupnostih. To je dejstvo. Pa ni treba, da to pomeni, da ne razmišljaš s svojo glavo, to je precej radikalno stališče.

Pravzaprav ne razumem, kaj ima avtoriteta s pomanjkanjem kritičnega mišljenja? Tudi do avtoritete si lahko kritičen, mar ne?

Morda se samo ne razumeva v besedi "avtoriteta". Nanjo ne mislim kot na velikega Voditelja, ki mu slepo slediš, recimo bolj na predsednika društva za analizo prostega časa... Predstavnika podobno mislečih, ki mu drugi zaupajo in ki ima čas, da se ukvarja z vprašanji, za katere drugi nimajo časa. No, bistvo je, da mu zaupajo. Seveda pa si do njega vedno lahko kritičen, zakaj pa ne?

Kakor zgleda, ni enotnega merila za uspeh. Zgleda, da se tudi definicija "uspeha" nekega bloga razlikuje od blogerja do blogerja. Merilo sigurno obstaja, a ga še nismo odkrili, najbrž vsebuje mnogo preveč dejavnikov na nekatere pa sploh nimamo vpliva. Tako so nekateri nepriljubljeni, a imajo veliko obiska, nekateri imajo malo obiska, a ogromno komentarjev... in tako naprej. Vse variante so še v igri. Kar pa je, vsaj meni, čisto ok, ker sem bolj pristaš kaosa kot pa urejenosti in jasnih pravil. ;)

Mater, v tele komentarje je prav butasto pisat. Nič kaj veliko ne moreš napisat...

Verjamem, da je zadeva kompleksna in da bo na to temo prelito še veliko črnila, zato pa pozdravljam tvoj komentar! Hvala.

dr.Wega
26. 07. 2007 18:10:31 #

Meni se zdi, da se blogerske skupnosti z avtoritetami vračajo nazaj forumu, samo v drugi obliki.

piskec
26. 07. 2007 18:12:28 #

Tudi možno Wega, tudi možno. Vendar oblika tudi pogojuje neke določene stvari, kar pomeni, da ni čisto tako, seveda pa je vse podobno.

blitz
4. 08. 2007 17:12:16 #

oho, oho, očitno so nas volilci opazili, to pa ni kar tako.

Zelo dobro napisano. Se pa nekoliko strinjam s krtkom (prvič sem tukaj, pa sem že zmeden - krtek namreč kot kaže ne obdeluje krtine), da je tvegano govoriti o avtoritetah. Meni se zdi, da gre bolj za blogerske kroge, v katerih nekateri morda res delujejo kot nekakšna avtoriteta, ampak meni se ne zdijo. Jaz bi kot avtoriteto razumel nekoga, ki velja za atabloga, pa se mi zdi, da tega ni. Bolj bi rekel, da blogerji preprosto iščemo zanimive zapise.

piskec
4. 08. 2007 17:49:10 #

Ah, seveda se opazi Blitz, kako da ne? Smile

Krtek prihaja na Krtino, kar je čisto razumljivo, to, da jo pa piše piskec pa sicer ni tako razumljivo, a tako je... ;)

Se tudi jaz strinjam, da je težko govoriti o avtoritetah, vsaj takšnih, kot jih poznamo v realnem svetu. Sem tudi napisal, da bolj v organizacijsko - povezovalnem smislu, ne v voditeljskem. Morda taki, ki so bolj vplivni kot ostali. Ker dejstvo je, da so nekateri blogerji mnogo bolj vplivni kot drugi. Pa to nima veze s kvaliteto prispevkov, preprosto se ne da (še) zmeriti zakaj. V tem smislu avtoriteta...

O tem bi se seveda še dalo razpravljati. Smile

blitz
4. 08. 2007 18:06:46 #

Ali misliš, da "avtoriteta" res nima zveze s kvaliteto? po nemško bi odgovoril jain. Mislim, da gre bolj za okus kot za kvaliteto. Kot pri glasbi ali pa filmih. Vsak bere tisto kar mu paše. Vseeno se pa znotraj nekega kroga okusa blogerji razlikujejo tudi po kvaliteti in tisti so bolj brani.

Eni samo norce brijejo in se afnajo, ampak med temi je Jonas najbrž boljši od nekaterih drugih, zato je tudi bolj bran. Meni njegov blog sicer ni všeč in ga ne berem, ampak v svojem krogu pa on najbrž je neka kvaliteta.

Podobno bi rekel tudi za jamrače - Košak bolje šimfa in jamra od drugih jadikovalcev.

Med različnimi tipi blogov pa branosti seveda ne moreš primerjati - še manj pa lahko primerjaš po številu komentarjev. Jaz sem pri vladi že čez 350, pa mislim, da sem že marsikaj boljšega napisal.

piskec
4. 08. 2007 18:51:54 #

Niti sam pojem "kvalitete" ni definiran, zato je težko o tem govorit. Kje so šele številke, komentarji, obiski.

Vendar pa je res, da nekaterim ostali mnogo bolj sledijo, kot drugim. Seveda ne vsi in tudi kakor kdaj, a nek vzorec se lahko prepozna.

Delimo se na neke "interesne" skupine, oz. kakor praviš, na enake ravni okusa, in v okviru teh skupin so nekateri bolj brani kot drugi. Nekateri znajo to izkoristit tudi za podajanje mnenj, drugi pač ne ali pa tudi nočejo, ali pa nimajo niti namena. Vendar pa taki so. In taki imajo neko vrsto avtoritete. Šibko, a prisotna je.

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS