Kaj bi raje?

by piskec 1. februar 2009 19:48

Ja, ja. Eni se regenerirajo s tistim, s čimer jaz treniram.

Ah. Še dolgo ne bo iz mene kakšen športnik. Sploh nič temu podobnega.

Brezveze, da kdaj sploh komu zaupam svojo skrito željo. Saj tako ali tako ne bo nič iz tega. (Pa tudi tako ali tako ni prav nič posebnega...)

Ampak, da se pa nisem trudil, pa ne bo nihče rekel. E, to pa ne.

Čeprav se mi včasih - ne, ne, pravzaprav se mi kar vedno zdi, da mi prav nič ne pomaga, tudi, ko se trudim. No... tam nekje zadaj vem, da je malce bolje, kot je bilo leto, dve nazaj. Ampak a ne gre to tako počaaaaasiiii???

Ker sem veliki organizator, sem jih seveda danes zbral malo več. Kar šest. Sedmega ni bilo, ker je zaspane. Nazaj grede smo pa Krte moral štet. Čeprav prav nihče ne vadi (japajade), so šli vsi gor. Na koncu sva jih naštela štirinajst. Krtov. Pravzaprav je bilo malo sreče, da smo šli že dol, drugače se je zelo težko odtrgati od šanka... Pa saj to vemo, kako gre.

Danes sem si rekel, da bom šibal. In sem. Šibal kot nor. Z Maretom sva šibala. No, on je šibal, jaz sem pa sopihal. Ampak res, dal sem od sebe skoraj vse. Mišice sem gnal do zategnjenosti, da so me kar pekle, dihanje pa je itak komaj še šlo...

In rezultat? Ma, hudirjaaaaaa, a se je splačal za štiri minute hitreje??? Hudiča, kako samo štiri minute, pa toliko sem se namatral? Grrr.

Res ne vem, kako je to mogoče, da je taka velika razlika v matrariji, pa tako mala v času? Od čisto finega sprehoda, pa do matrarije me ločijo le štiri minute? Mater imam velik razpon, anede? A s tem moram živet, se bom že navadil... Kaj pa čem drugega?

Sicer pa je bilo prav fino, cel čas je naletaval sneg, nekaj malega se ga je celo prijelo, kar je bilo predvsem dobro, da ni drselo do popolnosti... Jasno je, da sem v petek nabavil dereze, tiste ta enostavne, ampak bognedaj, da bi jih s seboj vzel! Ne, ne, se je bilo veliko bolje drsat celo pot dol. A to ni pokvarilo vzdušja, dan je bil povsem zimski, s snegom in bleščečo belino, pa čeprav v megli in oblačnosti.

Jasno, da je vse ok, ko pa te na vrhu pričaka cela družina:

7,44km, 1:34:07, 523kCal, 154/184 obratov, 470 višinskih m., 40:56 gor, 41:33 dol. Zgleda, da bom moral za pol ure vadit kako desetletje. Dol je šlo pa slabo danes, ampak to predvsem zaradi drsenja... Ni prav nič enostavno. Vmes sem pa še 11:34 afne guncal (gor pa dol tekal), ko sva čakala na ostale.

Jah, toliko. Kolikor je v petek grozno zgledalo, se je kar dobro izteklo. Zdaj čakam, da bom začel z dvakrat gor in dol. Tja do maja moram priti na 5-krat. Tisto bo pa že nekaj. Da bom potem lahko preživel, vse samo zaradi tega!

Tags:

pr norch

Komentarji (2) -

Vreme
1. 02. 2009 20:25:46 #

Ej fant ,kaj pa bi ti rad? Samo poglej se kje si bil pred slabima dvema letoma in sem malo zamisli. A ti bi rad v dveh letih kar celi svet objel, ne gre tako enostavno ne gre. No ja pri nekaterih pač gre pri nekaterih pa ne.

Mi vlagamo več truda, drugi skoraj nič, pa so rezultati podobni ali celo boljši. Pa kaj. Ne tečem zaradi drugih ampak izključno za sebe in rezultati so bili, so in vedno bodo komaj v drugem planu. In naj bo tako tudi pri tebi, ti bo lažje pri srcu!! ;)

piskec
1. 02. 2009 20:31:16 #

Saj so rezultati v sedmem planu, Rajko, to pa že veš... Ampak vseeno je malo zoprno, saj razumeš... Pol pa moram mal pojamrat. Smile))

Se takoj boljš počutim. Sem se tega naučil od Velikega Mojstra. Saj poznaš prijatelja, anede?

Smile)))))

Dobro vprašanje drugače: kaj pa bi ti rad? Ne, ne, ne bom začel naštevat... ;)

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS