Povečanje entropije vodi v neurejenost (splošno).

Zelo lep praktični primer;

Vsako juro, ko ostanem sama doma, potrebujem natanko pol ure, da pospravim celo stanovanje. Stvari so na svojih mestih, smeti pospravljene, cunje zložene, tla pometena, sistem zdrži v ravnovesju natanko do prihoda ostalih članov domov.

Takrat se entropija sistema poveča za petkrat in v petkrat krajšem času je v stanovanju popoln kaos. Očitno je z dovajanjem energije (zelo energetsko nabitih družinskih članov) tudi fizično nemogoče vzdrževati stabilnost sistema.

Le zakaj se torej jaz vsak dan znova razburjam, kako nihče ne pospravlja. Saj to je misija nemogoče.

Pranja v naši familiji je vedno toliko, da meji na malo proizvodnjo s trekočim trakom. Nikoli, ampak res nikoli se ne konča.

Polnimo koše za perilo, peremo razvrščeno po barvah (2x temno, 1x rdeče, 1x svetlo, 1x belo), obešamo, sušimo v sušilcu, zlagamo in sledi ponoven cikel. Zato nas še toliko bolj prizadene vsakršen izpad tega procesa. Kajti, ko se na gorenjevem pralnem stroju prikaže zloglasno sporočilo F5, to pomeni grob poseg v utečen delovni tok.

Reševanje situacije praviloma sledi v naslednjem vrstnem redu:

1. korak

F5. Prvo opozorilo najprej ignoriram in poženem znova. Žal učinka ni nobenega in čakam domačega mojstra. Ta ponovi moj neuspeli postopek in zmaguje z glavo. Le kaj bi bi lahko bilo?

2. korak

Iščemo servisno knjižico z navodili in opisi napak. Ker je tako pomembna, je shranjena na posebej varovanem mestu, zato jo seveda ne najdemo. Medtem se kupi perila večajo.

3. korak

Seveda, internet. Tam vse piše, tam vse vedo. Preberemo, da je možni vzrok za izpis F5 zamašen filter. Hura, rešitev je torej tukaj.

4. korak

Mojstra izvlečeta filter izpod polnega pralnega stroja. V trenutku je vsa pralnica polna vode. Rešujemo poplavo z vsem, kar nam pride pod roke. Brišemo in sesamo vodo. No, vsaj vodo smo uspeli izprazniti iz bobna. Kupu perila dodamo še mokre brisače.

5. korak

Ogledujemo si izkupiček iz filtra in zadovoljno kimamo z glavo. Ja, to bo to. Koliko let že nimamo več tolarjev? Seveda, sedaj dela samo na evre.

6. korak

Zadovoljno poženemo pranje od začetka in se prepustimo uživanju na kavču.

7. korak

--> glej 1. korak.

8. korak

Zadeva je očitno kompleksnejša. Potrebno bo klicati tehnično pomoč, kar pomeni čas, denar in spet še več časa in denarja. Kup perila že gleda ven iz pralnice. Uvedemo restrikcijo preoblačenja.

9. korak

Po temeljitem ogledu okolice stroja in po sledeh ledu v kotih pralnice (posledica poplave) strokovno ugotovimo, da nam je pralni stroj zmrznil. Zunanja temperatura je -12°C, v pralnici pa le nekaj stopinj več. Cev za odvajanje vode iz pralnega stroja je trda kot kamen. ?!!

10. korak

Sledi urgenca s kaloriferjem. Ogrevamo pralnico do spodobne sobne temperature in glej čudež, pralni stroj ponovno deluje.

Veliko smo debatirali okoli vinjet. Predvsem smo jih slikali v predalu, kjer so tudi obležale do 13. januarja.

Ko se je včeraj Aleš že skoraj odpeljal, sem dobila neverjeten preblisk, da bo v prvem avtu ponovno odpeljal "mojo" vinjeto. Dobesedno sem tekla za njim, kot da mi gre za življenje, ga ustavila, si priborila oranžen listek, ga nalepila v levi zgornji kot, speljala in vozila 2 minuti, nakar me je na cestninski postaji zaustavila darsova skupina za kontrolo vinjet!

Neverjetno širok nasmešek se je narisal na mojem obrazu. Vau, tole je pa šlo za las.

Skoraj cel teden nisem napisala prav veliko. Bila sem zasedena. Pravzares. Saj ne, da zato, ker sem imela rojstni dan. Le tega sploh ne želim posebej praznovati, pa vendar me je že isti dan presenetil bratec z ženo in smo šli na prvo kosilo. Potem pa presenečenj kar ni bilo konca. Pa obiski ob konjaku, pa pogovori s Krti dolgo v noč, francoska kuhinja in ko so končno bili vsi otroci doma, tudi prav posebna torta.

Toliko voščil in lepih želja, da mi bo zagotovo celo leto res lepo. 

Opomnik (velja samo zame):
Malo več zmernosti ob hrani in pijači od sedaj naprej, lepo prosim!

Ti mrzli dnevi so kot nalašč za razvajanje in uživanje ob dobrotah, ki nas spominjajo na neko dišeče poletje sredi sivke in azurnega morja. V roke sem ponovno dobila že malo pozabljeno Liso z recepti klasičnih francoskih jedi in privoščili smo si dan druženja ob draženju brbončic. Kaj in kako smo pripravili?

Čebulna juha s popečenim kruhom

Sestavine:

4 čebule
50g masla
1 žlico moke
1 l mesne juhe ali 2/3 juhe in 1/3 suhega belega vina
sol, poper
6 rezin belega kruha
100g sveže naribanega sira (grojer)
4 cl konjaka ali portovca

Čebulo olupite in narežite na kolobarje. V loncu razpustite maslo, dodajte čebulo in jo pri nizki temperaturi dušite približno 15 min. Pazite, da ne porjavi. Čebulo potresite z moko in prilijte juho. Solite in poprajte.

Juho zavrite. Pri nizki temperaturi naj pokrita vre približno 15 min. Pečico segrejte na 200 stopinj.

Rezine kruha zlato rjavo popecite. Juho nalijte v ognjevarne skodelice, na vrh položite rezine kriha in jih posujte z naribanim sirom. Skodelice položite na rešetko in jih pecite približno 7 min, da se sir stopi. Juho po okusu izboljšajte s konjakom ali portovcem.

Quiche lorraine s slanino

Sestavine:

125g mehkega masla
200g moke
220g naribanega sira (grojer)
sol, poper
4 stroki česna
250g na rezine narezane slanine
3 pori
1 šopek mešanih želišč
4 jajca
200ml smetane

V skledi gladko pregnetite maslo in moko. Prilijte približno 3 žlice hladne vode, dodajte 1 žlico naribanega sira in testo začinite s soljo in poprom. Olupite 1 strok česna in ga skozi stiskalnico za česen iztisnite v testo. Testo ponovno pregnetite, zavijte v folijo in za približno 60 min postavite na hladno.

Medtem slanino narežite na trakove. Por temeljito očistite in narežite na kolesca. Zelišča oplaknite, otresite, do suhega in jih drobno sesekljajte. Slanino, por in zelišča stresite v skledo in dobro premešajte. Olupite preostali česen in ga skozi stiskalnico iztisnite v nadev.

Pečico segrejte na 200 stopinj. Gladko zmešajte jajca, jim dodajte preostali sir, primešajte smetano, solite in poprajte.

Na pomokani delovni površini razvaljajte testo v krog premera približno 30cm in z njim obložite namaščen ogrogel pekač za pito. Ob robu potegnite testo približno 3cm visoko. Po testu enakomerno razporedite nadev, ga prelijte z mešanico jajc, smetane in sira ter pecite približno 50 minut.

Boeuf Bourguignon

Sestavine:

500g korenja, 300g čebule
3 stroki česna, 100g mesnate slanine
2 žlici oljčnega olja
800g govejega mesa (pleče)
3 žlice paradižnikove mezge
500ml rdečega vina
125ml mesne juhe
20ml konjaka
vejico rožmarina
2 lovorjeva lista
sol in poper
40g surovega masla
3 žlice moke, peteršilj

Korenje narežite na kocke, čebulo pa na rezine. Česen olupite in razrežite na četrtine. Slanino narežite na tanke trakove.

V večji kozici segrejte olje, na njem popecite slanino ter jo vzemite ven. Govedino operite, obrišite, razrežite na večje kocke ter jih v maščobi popecite z vseh strani. Primešajte paradižnikovo mezgo. Zalijte z vinom, juho in s konjakom. Rožmarin, lovor operite ter skupaj s slanino, korenjem, čebulo in česnom dodajte k mesu. Začinite s soljo in poprom ter pokrito dušite 2 in pol do 3 ure pri nizki temperaturi. Maslo zgnetite z moko, vmešajte v omako ter odkrito pustite, da vre še 10 min. Bouf Bourguignon potresite s peteršiljem in ga po želji ponudite s krompirjevim pirejem.

Tarte tatin z jabolki

sestavine:

1 zavitek zamrznjenega listnatega testa
12 žlic sladkorja v prahu
1kg jabolk
120g masla

Listnato testo odtalite. V ponev premera 26 cm stresite 10 žlic sladkorja v prahu in prilijte 100ml vode.

Jabolka olupite, narežite na krhlje, enakomerno razporedite po sladkorju in prelijte s 100g stopljenega masla.

Ponev postavite na štedilnik in jo pri srednji temperaturi počasi segrejte. Sadje obračajte, da se popolnoma napije karamelne mase. Ko so jabolka kuhana do polovice, ponev odstranite s štedilnika. Z leseno lopatko jih previdno privzdignite in dodajte preostalo maslo in sladkor v prahu.

Pečico segrejte na 200 stopinj. Na pomokani delovni površini tanko razvaljajte testo, ga položite na jabolka in pecite približno 25 minut. Kolač prevrnite na krožnik, da bo testo spodaj.

Sama sem na koncu dodala še sladko smetano in cimet.

Ne pozabite še na steklenico bordojca in dober tek!

Pot do tebe vodi skozi gozd čarobni,
v njem so dobre vile in možje hudobni.

Ko me nosi veter daleč prek ravnice,
iščem te in kličem z glasom ptice.

Poti do tebe najti včasih ni mogoče,
poštar pisma nosi, dati ti jih noče.

Spet me vodi luna po neznani poti,
prosim jo in upam, da mi greš naproti.
Še si v mojih kartah skrita moč usode,
senco greha nosiš in okus svobode.
Tiho prideš vame, kakor klic divjine,
kos srca mi vzameš in pustiš spomine.

Feri Lainšček

Pa naj si še kdaj rečem, da nimam volje!  Morda jo resda ne znam najti vsakič znova, ampak, da sem vstala v nedeljo zjutraj pred sedmo, me je pa že moralo nekaj zelo preganjati. Zadnji dan praznikov in končno dovolj časa, da grem lahko do Gradiškega jezera. Ker smo se prejšnji dan dogovorila, da gremo ta dan še malo v hribe, sem želela izpeljati svoj načrt po svoje. Do zajtrka oziroma do ure, ko se bodo ostali prebudili, sem nameravala biti že nazaj. Ustavil me ni niti pogled na termometer, ki je kazal neverjetnih -12°C.

Pričakal me je pogled na prebujajoče se jezero. Nikjer ni bilo žive duše, le zvoki v gozdu so bili neverjetni. Še zdaleč ni bilo nobene tišine. Povsod je nekaj pokalo in šumelo.

Tekla sem s tisto lahkoto, ki mi je potrjevala pravilnost odločitve. Čisto majčkeno sem se tudi ozirala nazaj in okoli sebe, da me oblečeno kot medvedko ne bi kdo zamenjal. Sicer pa medvedje pozimi spijo svoje sanje, kajne?

En krog za prebijanje ledu v letošnjem letu je bil čisto in prav dovolj.

Nekateri ljudje verjamejo v vraže. Ena takih pravi, da kakor preživiš prvi dan, takšni bodo tvoji dnevi v tem letu. Še sreča, da sama ne verjamem čirulam, čarolam. Čeprav morda ne bi bilo slabo odvreči in se otresti vsega še ostalega balasta, ki ga vlečemo s sabo, tako, kot sem to sama že počela danes.

Začelo se je čisto nedolžno. Že sinoči, na silvestra, nam je ob izdatnem kurjenju odstopila tesnilna vrvica na vratcih kamina. Ko se je to prvič zgodilo, dve zimi nazaj, zadevo nisem mogla uveljaviti kot reklamacijo na skoraj novi peči, ampak so mi prodali strašansko drago termično lepilo, ki tesnilo na notranji strani fiksira nazaj. Takrat sem naročila in po nekaj dneh dobila to tubico lepila odpornega na 1100 °C, zalepila in držalo je dve leti.

Današnji dan je bil kot naročen za posedanje s knjigo ob kaminu. Zunaj sneg, okrašeno drevo, doma mir, otrok še ni bilo, prava lenobnost se je širila, kot se za 1.1. skorajda spodobi. Samo kanček lepila je manjkalo za piko na i.

Pa se je začelo. Tubice z lepilom ni bilo na prvi polici, niti na drugi, niti v škatli z vso mogočo kramo in ropotijo, ne v kuhinji, ne v kleti. Morda so pomagali prazniki, ki so me obvarovali prehitre odločitve za nov nakup, verjetno pa me je gnala trma in jeza nad vsemi škrati v hiši, ki mi vse pogosteje skrivajo moje stvari.

Iskanja pogrešane tube lepila sem se lotila čisto sistematično. Polico za polico sem spraznila, ter hkrati metala v vreče za smeti vso navlako, ki smo jo odlagali v stilu - čez sedem let vse prav pride. Pa sem počistila s shrambo, pa policami in predali v kuhinji, se lotila pralnice in delovne mize v kleti. To sem počela s tako vnemo, da so vreče s kramo rasle, dokler ni zmanjkalo vseh skritih in odkritih kotičkov. Takrat sem priznala svoj poraz, lepila nisem našla in ga očitno tudi ne bom.

Nato se je Aleš sprehodil do delovne mize v kleti, kjer je iz prve škatle, namenjene lepilom vzel tubo in mi jo pomolil pred nos. Sakramenski škratje so jo naredili zame nevidno. Ne najdem drugega odgovora.

Čeprav občutek ni bil slab. Pospraviti vso to brklarijo, brez predhodnih priprav niti ni bilo tako slabo. Ostalo mi je še vedno dovolj časa, da sem končno dokončala z branjem dveh knjig, ki sta me pogrešali zadnje nore tedne.