Jajc

Ves teden nisem želela slišati o nobenih načrtih za vikend. Kajti moj plan je bil jasen. Soboto bom preživela samo doma, da bom končno lahko pospravljala, sadila, urejala, likala, vse, kar se običajno najde na listi opravil pod rubriko "Skrbimo za hišo in dom". Me je prijela slaba vest, ker kar naprej frlimo naokoli. 

Tako sta se fanta prvi dan lepo podala v hribe brez mene. Bila sem še polna navdušenja, kaj vse bom lahko naredila.

 foto: Flori

Ne samo v soboto, še v nedeljo mi ni zmanjkalo. Vzamem tukaj, nesem tja, ves čas nekaj pospravljam, obešam, brišem, hiša pa je iz škatlice čedalje bolj  razmetana. Ko smo vsi z otroki doma, le ti ne delijo mojega navdušenja za pospravljanje. Mene grabi panika in tečnoba, zdi se mi, da nič ni še narejeno.

Sedaj čakam delovne dni, da bom zvečer, tako kot vedno, mimogrede naredila vse tisto za kar sem zafrčkala lep vikend.

Tags:

03 dogajanja

Prahec

Sem hodeči sesalnik, ki srka prah. Z vsemi porami svoje kože ga čutim, zato se borim. Bolj ko se borim, bolj ko čisto postaja v hiši, več prahu je v meni.

Zato danes ne delam. Pestujem svoj Prahčev sindrom in ga lovim. Čutim ga v nogi, nato v kolenu, v mezincu, na licu, v rami, povsod je, kot zajček iz ogledalca.

Sedim in čakam, čakam, da pride veliki zmaj in ga požre!

Tags:

03 dogajanja

Svet se vrti hitreje

Res ni fer, da se toliko zanimivih dogodkov zvrsti v enem samem vikendu. Potem pa hitimo sem in tja in v ponedeljek zjutraj bi vse dala za en sam dan počitka. Pa je treba spet od začetka in nič ne izgleda, da bo vnaprej kaj drugače.

12. srečanje članov društva Zevs je bilo tokrat na Kumu. V idiličnem vremenu in ob prijetni družbi je dan minil kot bi mignil.

  oddajnik Kum

Naslednje jutro pa v Velenje na Barbarin tek. Tokrat res zadnjič, tako sem govorila že lani, pa bom še letos. Očitno pomaga, da več tečem, hm.

Pa saj jim moraš oprostit tudi jutranjih -10 stopinj, ko vidiš te srečne face. Jedro E-kipe srčnih.

Drugače pa rojstni dan Tadeje, pa Miklavž je spet pekel, tako kot lani in predlani in vsako leto doslej. In se vrti, vrti, čedalje hitreje se vrti.

Tags:

03 dogajanja

Avtonet

Ker nam je "presneti reno" povzročal čedalje več težav in ker se je po števcih sodeč njegova življenjska doba prevesila v zadnjo (hm) desetino, je sredi prejšnjega meseca padla dokončna odločitev - avto je potrebno zamenjati in to takoj, seveda še pred bližajočo se registracijo.

Zamenjava avta pač pomeni, da je potrebno prvega prodati in drugega kupiti. To pa seveda lahko storiš na 142 različnih načinov. Najina odločitev je bila jasna, čim manj (dni) naj traja agonija, tem lažje bo. Odločava se hitro, s tem naj ne bi bilo težav. Če nimava posebnih želja, lahko zamenjava v enem dnevu.

Zato sva izbrala krajevno najbližjega posrednika, pogledala ponudbo na avtonetu, se odločila za enega in sva šla lepo po službi menjat avto. Izbranega avta sploh ni bilo več v ponudbi (ali pa ga nikoli ni bilo), povrhu pa se z renojem niso želeli ukvarjati, torej kupčija odpade v celoti.

Prva zavrnitev.

Malce nelagodno se začnem zavedati, da zadeva morda le ne bo šla tako, čez noč. Bo treba malce dlje, vsaj do Ljubljane pogledat in si vzet še kakšen dan več. In ker se je moj moški ukvarjal z menjavo službe in je imel drugih zadev več kot dovolj, je to prijetno opravilo menjave avta padlo name.

In »presneti reno« si ne bi zaslužil svojega nadimka, če se ne bi takorekoč zadnji dan pred oddajo pokvaril. Ker je iz užaljenosti spustil skoraj vse tekočine, ni bilo drugega, kot, ajd na servis. Tam mu je pa postalo tako všeč, da smo ga peljali nazaj še dvakrat, tako, da so dnevi kar bežali, pa smo dodali še popravilo po črnogorsko izklepanih izpušnih loncev in še nekaj malenkosti, da smo lepotca lahko prepeljali na že potreben tehnični pregled. Malo gužve v službi, malo privat, nam seveda zmanjka časa in registracija je bila neizbežna.

Sedaj se lahko oddahnem. Avto torej ni za v prvi graben po Aleševo, pravkar registriranega mi pa ja ne bo težko prodati, modrujem zase. No, prvi  in drugi posrednik avta niti od daleč ne pogledata. Pravzaprav ugotovim, da ga nihče noče. Meni je pa kar hudo, ko ga takole ponujam naokoli, kot zadnjo smet. Pa saj je prav lep. Pa toliko lepega smo doživeli z njim!

Druga in tretja zavrnitev torej.

Potem pa ga le najdem. Posrednika, ki zna vsaj malo ceniti naš velik avto. Nekoga, ki ga je pripravljen vzeti v račun. Z Alešem prek neta pogledava njihovo ponudbo in se odločiva za malega »japonca«. Glede na dobre izkušnje s Suzukijem nama je Toyota še najbližje.

Grem in se dogovorim. Jaz vam Renoja, vi meni Toyoto, še malo doplačam in to bo to. Brez probe, saj velja garancija, brez Aleševega ogleda, saj ga je videl na internetu. Velja torej za jutri.

Pride jutro in nov dan. Svečano se opravim, nakažem denar in grem po avto. Kako naivno! Avto še nima urejenih papirjev na davčni. Denar mi vrnejo takoj. Papirji bodo čez en teden, malo bo za počakati.

Četrta zavrnitev.

Pravzaprav se mi ne mudi. Pa počakajmo še malo. Čez vikend zapade prvi sneg. Reno je brez zimskih gum in sedaj se mi začne muditi. Komaj dočakam sedmi dan, ko so ceste na srečo suhe, napoved pa je slaba. Pripeljem Renoja, želim menjati, nakar mi povedo, da pravzaprav nimajo papirjev. Izgubili. Bodo uredili, še kak dan bo za počakat.

Peta zavrnitev.

Mene pa sedaj najbolj skrbi sneg, pa menjava gum. Na renoju, za tri dni? Dogovorimo se, da dobim nadomestno vozilo za ta čas. Pa še Toyoto bodo opremili z zimsko opremo. Čakam in se vozim naokoli kot največja reklama. Še na Sladki Vrh smo se prišli pokazat. Ugotovimo, da se mali rdeči še najbolj sklada z našo Pixno na dvorišču. Pravzaprav dobim še novo idejo za reklamo.

Še en vikend in en dan, ko me pokličejo, da imajo vse pripravljeno. Tretji torek torej. Sedaj pa bo! Ponovno plačam avto, gremo na tehničnega, kjer pa ugotovijo, da priloženi papirji in avto nekako ne spadajo skupaj.

Fiasko.

Posredniki skačejo en čez drugega. Nekdo je zamenjal mapo. Prava mapa je v Šiški. Aleš skače do stropa. Doma. Morda bi bilo bolje, da mu sploh ne bi poročala z mojih avto avantur. Ampak bo. Bodo uredili. Še dve uri bo za počakat. Medtem se odločim, da jim dam natanko še ti dve uri in nič več.

Seveda, trajalo je še natanko šest ur. Od tega sem eno uro in četrt stoje čakala v vrsti na InterServisu za ureditev zavarovanj, prepisa in vsega ostalega. Dali smo mi še registrsko UU-557 in Toyoto Corollo Verso sem takoj prekrstila v Toujouto.

Medtem se je že pošteno znočilo. Posrednik me je še čakal, da mi je lahko predal ključe mojega avta. Doma pa me je že čakala slastna večerja, nazdravljala pa sva še pozno v noč.

Tako sem torej dodala 143. način kako zamenjati avto, ne v enem dnevu niti v enem tednu. Natanko en mesec je bilo potrebno, čeprav je šlo takorekoč za internetni nakup. Zakaj le?

Očitno je faza same izbire še najmanj zapletena in najbolj tehnološko dodelana.  Vse ostalo gre ali pa ne, še vedno po starem. Papirji in še enkrat papirji. Pa kopije papirjev spete v mapco, pa še papirji za davčno in papirji za zavarovalnico, in papirji zame, in papirji za posrednika, in papirji za overitev komisijske prodaje, pa papirji za ceste, in papirji za papirje, plus Vinjeta.

Tags:

03 dogajanja

Iz Vrtca

Medtem, ko se na desetine staršev bori, da bi dobili mesto v vrtcu, se mi jutri od vrtca dokončno poslavljamo in naznanjamo, da z veseljem predajamo mesto naslednjim generacijam.

V vrtec sem s triletno prekinitvijo hodila celih 16 let. Šestnajst let jutranjih voženj, ravno toliko let hitenja iz službe najprej v vrtec in šele nato po skupnih opravkih. Brez dobrega planiranja in načrtovanja časa in poti, nam najbrž ne bi uspelo tako zlahka.


 

Vesela sem, da smo nazadnje dobili prostor ravno v vrtcu Palček na Viru. Bolj prijaznega okolja in vzgojiteljic še nisem srečala nikjer do sedaj. Hvala jim za vso požrtvovalnost in veselje do dela. Luštno je bilo vsako jutro z zaupanjem pustiti otroka in mirno oditi v službo. Tako pa je še prehitro minil predšolski čas. Le kam se jim tako mudi odrasti? In kako nestrpno že čakajo šolo.

Srečno torej - zlati sončki!

Tags:

03 dogajanja

Ob letu osorej

Dober večer z Manco Košir, pogovor z gosti, Ljubljana

Kdaj: Četrtek, 11.6.2009 ob 19:00:00
Kdo: Manca Košir
Kje: Miklošičeva 1, Ljubljana: Kavarna Grand hotela Union

Na današnji dan je pred letom dni umrl akademik Taras Kermauner, premišljevalec o stanju duha v Sloveniji in svetu. Ob obletnici je izšla njegova knjiga Po(ne)srečena srečevanja, ki skupaj z lani izdano Navzkrižna srečevanja sestavlja pomembne podobe povojne kulturne zgodovine Slovenije.

Spomin na Tarasa Kermaunerja so obujali njegovi intelektualni sopotniki in učenci: Alenka Goljevšček, Ivo Svetina, Dušan Jovanovič in pater Karel Geržan. Pogovor je povezovala Manca Košir, predsednica Ustanove Tarasa Kermaunerja.

 

Tags:

03 dogajanja

Loto

Ste že vplačali loto za današnje žrebanje? Predviden dobitek za sedmico je že krepko prek milijon evrov. Vau!

Le kdo ne bi sanjal, kaj vse bi spremenil s to vsoto denarja. Nič več službe, samo potovanja in brezskrbnost do konca življenjskih dni... No, sanje so eno, realnost bi bila verjetno mnogo bolj kruta. Če samo pomislimo, da bi ves ta denar lansko leto vložili v delnice ali kakšno slično obliko premoženja, potem bi nas obljubljena brezskrbnost krepko pustila na cedilu.

Priznam, sama vplačujem loto samo takrat, ko se glavni dobitek dviga v višave, kot da mi ne bi bilo dovolj že nekaj tisoč evrov. Vendar le takrat prevlada želja nad racionalnostjo. Zato pa razglašam, da sem sva v nedeljo zadela na LOTU! Vplačan je bi kombinacijski listek z mislijo, da bo zadetek vsaj 6 plus dodatna. Pri objavi rezultatov in hitrem pogledu me je kar zmrazilo. Prepoznala sem šest svojih številk! Pa je bil rezultat res pet plus dodatna.

Kar nikakor ni isto kot šest ali šest plus dodatna. Tudi ni priznana kombinacija. Je pa petica in je tri plus dodatna. Po izkupiček sva šla skupaj in prejela fantastičnih 152€! Kar je nasploh (razen dveh štiric) takorekoč edini zadetek ever. Bravo! Seveda sva ga del že vložila nazaj, kajti sedmica še vedno čaka.

In kakšna je verjetnost, da zadene ravno moja kombinacija števil? Natanko 1 : 15 380 937!

Se vam zdi malo? Vsekakor je verjetnost še vedno večja, kot pa če ne vplačamo ničesar. Pa racionalnost gor ali dol.

Tags:

03 dogajanja

O pajku

Te bo kar pajek odpeljal! Kaj res? In to s privat parcele?

Priznam, da izven Ljubljane, tistega pajka, ki odpelje napačno zapuščene avtomobile še nisem videla.  Ko gledam vsak dan stanje pred našimi službenimi prostori, ko so avtomobili parkirani že po cestišču povsem do semaforja in resno ovirajo promet, sem prepričana, da se pajkom že do BTCja ne da, kaj šele 30 km izven, po avto, ki je zasedel prostor pred hišo.

Tisti, parkirani na cesti so dobili obvestila redarstva. Enkrat. Pajka se očitno ne bojijo.

Tile, ki parkirajo sredi vasi, pa se po mojem lahko bojijo samo kakšnega jeznega soseda, ki se smuče okoli avta. Grozeča tabla je tam le za okras. Morda pa celo deluje na tiste iz mesta, ki jim že v podzavesti omemba pajka pomeni resno grožnjo.

Obrnjen svet?

 

Tags:

03 dogajanja

O napravah

Ne vem, morda se mi samo dozdeva, ampak, danes nihče ne govori več o vodnih sesalcih. Lahko pa, da vse te pogovore enostavno preslišim in to z razlogom. Kajti jaz sem imela svoj vodni sesalec, vendar me v nadaljnji nakup ne prepriča še tako dobra reklama niti priporočila najboljših prijateljev.

Kajti ravno priporočila so bila tista, zavajajoča. Se mi zdi, da so temeljila bolj na privoščljivosti, kot pa na dobrohotnosti. Ja, nekaj let nazaj so bili strašansko moderni Batageljevi Igea sesalci. Kupovali so jih vsi okoli mene in niso mogli prehvaliti njegove naduporabnosti.

Mi, ravno vseljeni v novo hišo, ki se nam je zdela še strašansko velika, smo nujno potrebovali ravno takšno napravo za čiščenje vseh možnih površin. Kaj potem, če je bila tudi strašansko draga. Dražja kot je, boljša je, kajne? Še vedno sem prepričana, da je bila vseskupaj samo izredno dobro izpeljana marketinška kampanja, ki smo ji vsi po vrsti nasedli.

Začelo se je že z nakupom. Tako, kot so druge prepričevali in razkazovali uporabnost na skupinskih srečanjih, sem sama napravo najprej kupila, nato pa prosila za pripadajočo predstavitev. Ni potrebno posebej poudariti, da pri slednji ni bilo nobenega žara prepričevanja, ampak nekaj hladnih dejstev in ostali smo sami z vrhunsko napravo.

Ki sem jo zasovražila pri prvi uporabi. Ni je bilo težko sovražiti, kajti vsakič mi je vračala z enakim. Le prizanesljivosti Aleša se ima zahvaliti, da je ostala pri hiši vsa ta leta. On je enako trpel, ampak (po)tiho in prenašal pokoro naokrog.

V čem je pravzaprav bistvo in vzrok za takšen odpor? V njeni neuporabnosti. Napravo smo kupili predvsem zaradi pomivanja tal. Kajti drgniti parket z mokro krpo ni ravno dobro. Ne za hrbet, ne za lak na vodni osnovi.

Vendar je bistvena razlika, če s sesalcem sesaš ali pa pomivaš. Ko sesaš, vlečeš napravo za seboj, oziroma bolj slikovito, sledi ti hkrati s tvojim premikanjem po prostoru. Ko pa pomivaš, imaš pred sabo moker pod in giblješ se vzvratno. Naprava, ki je za tabo ti je ves čas v napoto in premikati jo moraš ročno. En velik čeber vode in dodatni rezervoar s čisto vodo niti slučajno ni lahek. Naprava je opremljena z množico cevi in vrvic, ki se nenehno zapletajo in vse skupaj moraš vsak meter posebej dvigniti in prenesti nazaj.

Na koncu te čaka nadstandard. Vso umazanijo moraš odnesti ven v skriven kot, pregledati vsebino, ki je včasih še zelo uporabna, predvsem kakšne lego kocke so bile večkrat reciklirane, nato pa vse skupaj neseš v banjo, kjer temeljito očistiš vsak del posebej. Če tega ne opraviš temeljito, te naslednji dan pričaka neznosni smrad razpadajočih trupelc pajkov in sličnih sirot.

Ne, ni še konec. Ko se vsa ropotija posuši, jo odneseš v klet, kjer drugače potrebuješ celo omaro za shranjevanje, čaka pa te še pomivanje kopalnice, predvsem drgnjenje kadi.

Nekega dne je v napravi neznansko počilo in ugotovili smo, da je odtrgalo del notranje plastike, ki vrtinči vodo. Naprava je sicer še delovala, vendar sedaj s še bistveno slabšo močjo, s katero se ni mogla pohvaliti niti na začetku. Ko me je v poprazničnih dneh ponovno popadla mrzlica čiščenja, sem mučilno napravo milostno spet uporabila in se tudi odločila, da je čas, da se dokončno poslovi. Z veseljem bom prešla na star način s krpo in koleni.

Dost imam.

Tags:

03 dogajanja | 04 razmišljanja

Nemarnost

Veliko smo debatirali okoli vinjet. Predvsem smo jih slikali v predalu, kjer so tudi obležale do 13. januarja.

Ko se je včeraj Aleš že skoraj odpeljal, sem dobila neverjeten preblisk, da bo v prvem avtu ponovno odpeljal "mojo" vinjeto. Dobesedno sem tekla za njim, kot da mi gre za življenje, ga ustavila, si priborila oranžen listek, ga nalepila v levi zgornji kot, speljala in vozila 2 minuti, nakar me je na cestninski postaji zaustavila darsova skupina za kontrolo vinjet!

Neverjetno širok nasmešek se je narisal na mojem obrazu. Vau, tole je pa šlo za las.

Tags:

03 dogajanja