Nataša Brajdič - nominiranka za Slovenko leta

Prelistala sem revijo Jana in z zanimanjem prebirala predstavitve nominirank za Slovenko leta.

Na moje veliko presenečenje, nato pa veselje, sem med njimi zagledala tudi Natašo. Ker punco osebno kar dobro poznam, lahko rečem, da sem navdušena.

foto: Lidija Mataja

V Jani lahko preberete, da je Nataša iz Krškega, rojena v tipični romski družini. Otroštvo in mladost je preživela precej nomadsko, z vozom in širšo družino. In ta ista družina ji je znala s svojo ljubeznijo vcepiti tudi zavest, da lahko in sme slediti svojim sanjam. Sedaj je Nataša prva romska policistka v Evropi, predavateljica romščine, predava doma in v tujini o (ne)strpnosti in o položaju Romov. Njeno življenje preveva želja, da bi kakorkoli pomagala predstavnikom romske skupnosti. Je tudi žena in mamica triletnega sinka.

Jaz vem, da je Nataša izredno simpatična, vedno odprta do soljudi, polna empatije in vedno dobre volje, čeprav ji v življenju nikoli ni bilo lahko.

Sporoča nam, da je ni stvari v življenju, ki je ne bi bilo mogoče doseči.

Nataša, zagotovo dobiš moj glas!

(v Jani je objavljena glasovnica)

Tags:

se dogaja

Dva krat dva

Ta teden, ko sem tudi dopoldan doma, lahko opazujem, kako cel dan vse vrvi od življenja na naši vasi. Pa saj so vsi doma! Dejansko vidim, da smo mi, ki prihajamo nekje ob 17h v veliki manjšini.
Veliko je mladih mamic in varušk, ki svoje sončke vozijo naokoli.
Nekaj imamo tudi kmetij, ki imajo že tradicionalen urnik in verjamem, da tudi ogromno dela.



Če si doma, greš tudi v domačo trgovino, ki je sredi vasi, pri tem srečaš večino sosedov. Resda so to starejši, ki so že upokojeni in čuvajo vnuke, hodijo po njih v šolo, ki je na robu vasi ali pa jih tja vozijo na igrišče.
Najbolj pa me čudi povsem polno parkirišče pri gostilni. Ugotavljam, da anti kadilski zakon ni prav nič zmanjšal prometa. Imamo kar nekaj podjetnikov v vasi in okolici, ki se prevažajo z obveznim Audijem in očitno zjutraj tudi zavijejo na  kavico, kasneje pa na malico.

Menim, da se za prihodnost naše vasi ni bati. Ogromno nas je novih priseljencev,  še več je novih otrok.

Tags:

vsakdanjik

Bager

Ko pa enkrat spustiš tole zverino na svoje dvorišče, potem ni nič več tako, kot je bilo.

Trenutno je okoli naše hiše eno veliko gradbišče. Smo vzeli tukaj malo, pa dali tam malo, predvsem pa je povsod blato in razdejanje. Nekje do pomladi bomo ravno uspeli končati dovoz in željeni prostor.

Tags:

simbiont

Tarnam

Že nekaj dni ne zmorem napisati nobenega prispevka. Pa ni vzrok v pomanjkanju idej, ampak v času in zmožnosti koncentracije. Vsak dan je nekaj posebnega in vsak dan je v celoti poln.
 
Recimo včeraj:
- že zjutraj pred službo nisem našla parkinga
- na pobudo  prijateljev, sem se javila svoji zdravnici. Sobotno potepanje po Krasu in  plezanje po jekleni vrvi ni bilo tako nedolžno. Uspela sem se zbosti in sem raje šla prostovoljno po dva protitetanusna odmerka. Bolita me rameni.
- ker bi ta teden prejela v službi še cepivo proti gripi, sem ga morala dobiti kar v včerajšnjem paketu, saj bi se sicer cepljenje lahko zakompliciralo. Boli me zadnjica.
- ob 14h so me klicali iz vrtca, da ima tamauček vročino
- ob 15h sem imela seminar
- ob 17h sem bila nazaj v službi, ker je šlo popoldan z eno obdelavo nekaj narobe
- ob 19h nisem šla na svojo uro pilatesa (edina res zame tedenska ura sprostitve)
- ob 21h sem imela redni sestanek društva
 
Še dobro, da Aleš lahko vedno vskoči namesto mene, saj mi ni jasno kako bi bilo, če bi bila sama za vse.
Danes sem po dolgem času doma, na bolniški. Zgroženo sem ugotovila, kako zelo se povsod pozna, da ne glancamo stanovanja res vsako soboto, kaj šele vsaki dan.

Tags:

vsakdanjik

Ruj, rujen, rujno

Z rujnimi lici smo se sprehajali med številnimi ruji po Krasu, na koncu poti pa nas je pričakalo rujno vince.

Pri Sv. Kvirinu, 2. novembra 2007.
Kraško gmajno jeseni zaljša rdeča barva ruja (Cotinus coggygria).

Listi na soncu s fotosintezo ustvarijo več sladkorjev, ki se vsi ne shranijo v deblu in koreninah. V starajočih listih se uporabijo za tvorbo rdečih, vijoličnih ali modrih barvil antocianov, ki skupaj z rumenimi barvili listje obarvajo rdeče.

Veli Badin in naravni most, 2. novembra 2007.
Ruj v senci je jeseni rumen in razlike v barvi so opazne tudi na posameznem listu, ki ga je le delno zakrival drug list.

Kontrastne barve Krasa. Kako te ljubim rdeče zeleno.

Jesensko barvo daje rujevim listom več vrst barvil. Rumeni ksantofili in oranžni karoteni varujejo celice pred premočno sončno svetlobo in so v listih tudi spomladi in poleti, ko zaradi zelenega klorofila ne pridejo do veljave. Jeseni, ko se klorofil razkroji in ni več prevladujočega zelenila, zažarijo listi v jesenskih barvah.

Najlepši pa je ruj, ki je rasel na soncu in ima največ rdečih barvil antocianov. Ruj v Sesljanu je še posebno rdeč.

Pri slapu Boka žari jesenski gozd. Barve pa niso vsako leto enako žareče. Da bi listje jeseni zažarelo, ga ne sme uničiti prehuda poletna suša, sončni jesenski dnevi pa so potrebni, da v njih nastane dovolj sladkorjev.

Obiranje kakijev v Sežani. Kontrastna, nebeška kombinacija barve je tudi tukaj jesensko poživljajoča.

Cesta čez Predel.
Vse dni je bila vidljivost enkratna, spremljalo nas je sončno vreme in nam omogočilo užiti vse to preobilje jesenskih odtenkov.

vir (ruj): http://www2.pms-lj.si/kras/index.htm

Tags:

gorska narava | 02 potepanja

Vraže

Danes sta se zgodila dva zanimiva dogodka:
  • prvi mi je zaključil neko obdobje, ki me je spremljalo od mladosti,
  • v drugem dejanju pa sem našla razbito ogledalo v moji torbici.
Dva relativno nepovezana dogodka, pa vendar? Kaj če je vse res?
 
Črni mucki se mi neznansko smilijo, ko skačejo čez cesto. Le kako bi lahko bili krivi moje usode? Kaj pa razbita ogledala? Če bi bila vraževerna, bi sedajle vila z rokami nad sedmimi leti nesreče, ki naj bi me čakale. Kaj pa vi? Verjamete v vraže?

Tags:

kaos

Ljubljanski maraton

Vremenarji tokrat niso bili naklonjeni tekačem, saj so nad Ljubljano spustili težke dežne zavese, ravno v času mednarodnega 12. Ljubljanskega maratona. Čeprav so s tem nekateri sami sebi jamo kopali, kajne Vreme?

Aleš se je držal izvrstno, vsekakor sem ga bodrila, kolikor sem le lahko. Čestitam!

Tole je pa ostalo za tekači:

Čestitke in priznanja si zaslužijo prav vsi, ki so ta dopoldan pretekli ulice Ljubljane. Dobri ste!

Tags:

tek

Buče

Pa je spet leto naokoli in dan pred krompirjevimi počitnicami, ko taborniki vsako leto organizirajo še zadnjo peko kostanja, zraven pa seveda sodi tudi izrezovanje buč.

Povpraševanje po lepih, okroglih bučah, na katere so se moji taborniki vsako leto spomnili tik pred zdajci, se je ponavadi končalo tako, da sem sama fehtarila buče od hiše do hiše. Še zdaj sem neizmerno hvaležna vsem, ki so mi takrat namenili kakšno bučo, ki jih verjemite ali ne v tem letnem času že močno primanjkuje. Letos sem se na tovrstno povpraševanje dobro pripravila že vsaj mesec dni prej in organizirala prevoz buč celo s štajerskega konca.

Rezultat ni izostal.

Tags:

se dogaja