Frik meseca - Stezosledec

Takole; ne morem več čakati na sneg. Zadnji dan februarja (celo podaljšanega za en dan) je danes, snega pa ni bilo ne decembra, ne januarja, ne februarja. Tistih nekaj zaplat sem izkoristila za iskanje Stezosledca, pa vendar mi manjka kar nekaj sledi. So pa zato sedaj druge fotke, vse povezane s snegom.

Vprašanje za Frika Stezosledca se seveda glasi: Kaj je na fotki?

Pri nekaterih odgovorih lahko uporabite domišljijo, vsekakor šteje največje število pravilnih odgovorov in zmagovalec bo objavljen s stalno povezavo v moji rubriki.

f1:

f2:

f3:

f4: 

f5:

f6: 

f7:

f8:

f9:

f10:

Le kdo bo prvi Stezosledec?

Tags:

03 dogajanja

1,2,3,4

Vsako sredo!

Prvi je bil Mitja. Vročina, spanje, kašljanje...

Točno teden dni kasneje je pričela Tadeja. Vročina, nahod, glavobol,...

Tretjo sredo je bil Aleš pri zdravnici. Ni zmogel več.

Jaz sem se držala. Meni pa res ne more biti nič, saj sem bila edina cepljena proti gripi. Pa tole očitno ni gripa, saj sem prišla na vrsto četrto sredo. Isti simptomi, samo sprijaznim se še težje. Ravno sedaj, ko je povsod dela na pretek. Še zvečer ni miru.

In kdo bo naslednji? Glede na število prebivalcev te hiše, smo že čez polovico. Tam do srede marca bomo vsi kot novi.

Tags:

kaos

Vedno z nami

Kar nam je usojeno, če nam je, naj se zgodi. Zakaj bi se zaradi tega še jezili, bali, žalostili ali vznemirjali? Samo še slabše bo.

Brez jeze, strahu, žalosti in podobnih čustev ni več hudega, ni več slabega, ni več težav. Ostajajo samo neizogibna življenjska dejstva, s katerimi se srečujemo.

Otresimo se torej tega in bodimo mirni, veseli, sproščeni, naj se zgodi karkoli. Če bomo takšni, se nam slabe stvari morda sploh ne bodo dogajale. S pozitivnimi mislimi smo jih odgnali.

Tam kjer je pozitivno in dobro, ni prostora za slabo in negativno. Širimo torej dobro in ga posredujmo še drugim. Več je dobrega, bolje bo za vse in manj bo strahu, nemira, bolezni. Svet bo lepši in življenja ne bomo zapravili za ukvarjanje s slabim, od česar ne bi imeli nič.

Pozitivno razmišljanje je bistvo našega bivanja, saj v sebi nosi moč in energijo, ustvarja pozitivne medčloveške odnose in že zato odpravlja mnoge težave. Če smo sami dobri do drugih, bodo verjetno tudi oni do nas.

Če izžarevamo pozitivno energijo, se učinkovito upiramo bolezni in trpljenju, z medsebojno pomočjo pa veliko lažje premagujemo različne težave.

Strah, jeza, nevoščljivost, sovraštvo? Kar strese nas ob spoznanju, kako pogosto nas prevzemajo čustva in misli, ki jih izražajo te besede. Odpovejmo se temu, saj si bomo tako naredili največjo uslugo.

Pojdimo v prihodnost drugačni in razbremenjeni vsega slabega.

Imamo možnost, da se odločimo med dobrim in zlom. To je temeljna odločitev, ki jo sprejme vsak. Odločimo se sicer lahko enkrat za vselej, toda to odločitev moramo potrjevati v vsakem trenutku svojega življenja.

Dlje ko gremo po poti pozitivnega in dobrega, lažje nam o šlo. Ne bo se treba vsakič znova spomniti na to, da moramo biti pozitivni. Takšni namreč bomo, to bo postalo del nas. Polni veselja do življenja, sočutni do drugih bitij, v sozvočju z naravo in s seboj, s svojim notranjim bistvom.

Janez D.

Tags:

zame

Lars

Zadnje dni se odkrivam nove in nove razsežnosti brezmejne ponudbe pri opremljanju bivanjskih prostorov. Moram reči, da sem navdušena nad tem kaj vse lahko najdem, tako rekoč od doma. Zagotovo spadam med tiste, ki vsako storitev ali izdelek najprej poiščejo na svetovnem spletu. In ko si ogledam vso ponudbo tega sveta, ko sem vsa navdušena nad novimi designi, potem pričnem odkrivati zamotane poti do željenega. Omogočanje e-nakupov tudi v tako opevanih deželah ni najbolj vsakdanja stvar in še vedno so redki, ki prodajo svoje izdelke tudi prek spleta. Ali pa imajo za to čisto posebne razloge. Nekateri izdelki so samo za posvečene.

Tapete! Kaj si zamislite ob tem? Morda malo nežnega vzorca, enobarvno steno ali pa samolepilni trak z vzorcem lesa? Seveda, ko pa niste še videli nove kolekcije Lars Contzna.

Dejstvo je, da teh izdelkov ni v nobeni e-prodaji, ker so enostavno čisto predobre, da bi bile namenjene množici. Pa sem pisala na vse možne naslove, iskala distributerje v Sloveniji in Nemčiji, pa vseeno brez rezultata. In ko enkrat vidim vse te barve, nikakor ne morem nazaj, se sprijazniti ponovno s tem, kar dejansko lahko dobim.

Kaj pa računalniška mizica? Ploskev, dve nogi in to je to. Večinoma res. To zna narediti vsak malo bolj spreten mojster tudi doma, pa vendar, zakaj bi se sprijaznila z izbiro samo sive ali črne barve v kombinaciji z rjavo, ko pa sem videla tole:

 vir

Na koncu še vedno odloča debelina denarnice, hrepenenje ostaja, jaz se pa sprašujem, kaj je torej bolje? Biti blaženo neveden in živeti zadovoljno v svojem svetu ali se podati v raziskovanje globin? Vsekakor bi predlagala, da se vsakokrat, ko vtipkaš Google, najprej napiše rdeč, blinkajoč napis:
Pazite se, želje se vam lahko izpolnijo ali tisto kar iščete, morda tudi najdete!

Tags:

simbiont

25 ur

petek
ob 13:00; moja  sodelavka ima poslovilno zabavo.  Pridejo skoraj vsi s katerimi smo sodelovali. Obljube, da se še srečamo. Pa vendar vemo, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo prej.
ob 16:00; pridirjava domov, potrebno se je pripraviti in obleči za naše srečanje
ob 16:30; na dvorišču je polno delavcev, naša garaža dobiva novo obleko

ob 17:00; Aleš odhiti naprej, jaz čakam hruško z betonom
ob 17:30; pobiram Tadejo, ki je medtem pri tabornikih
ob 18:00; vse je pripravljeno, čakamo Krte
ob 19:00; občni zbor je v polnem teku, zbere se nas 59 članov

ob 19:30; Mitja kliče; ne ve kje so ostali šahisti, klicarim še jaz
ob 21:30 S Tanjo greva obiskat Darjo in Marka v gornje nadstropje. Mark je trenutno najmlajši Krtek, star komaj 3 mesece.
ob 23:00 po večerji jih večina odide
sobota
ob 01:00 odidemo še zadnji
ob 6:30 dobim obisk, Andrej se oglasi na poti iz Brnika, Nataša je ravno odletela v ZDA
ob 7:30 hitim v Zoro po novo kritino
ob 9:00 delo na garaži se nadaljuje
ob 10:00 srečanje sosedov, gremo na pijačo
ob 12:00 končno posesam in malo pospravim po hiši, Aleš je zadolžen za kosilo
ob 14:00 naša garaža ima novo streho

in nove temelje.


Zakaj dan nima 25 ur?

Tags:

se dogaja | 05 dejavnosti

Zbori, taki in drugačni

Pred sabo imam vabila za štiri občne zbore društev in to v istem tednu. Pa saj niste resni!

Le kaj je za ta teden napisano v zvezdah, da se vsem dogaja?

Tags:

kaos

Mini regrat

Odpiram sezono. Tule je prva skledica svežih vitaminov. Obožujem regrat.

Ste vedeli, da so vsi deli regrata užitni, jemo ga lahko celo leto in da je umeščen med zdravilne rastline? Obstaja 40 vrst regrata in 60 podvrst. Zanimivo, da za solato ponavadi nabiram le določene vrste, nekaterim pa se izogibam, pa še sama ne vem zakaj.

Tags:

gorska narava | hrana

Tajska masaža

Za Tajsko masažo sem prejela darilni bon. Bilo je darilo in presenečenje od mojih sodelavcev. Lahko, da sem se jim zdela malce prenapeta, pa so mi na ta način žaželeli malce sprostitve :)

Obisk masažnega salona sem sicer planirala na kak bolj ljubljansko meglen in pust dan, vendar sem darilo izkoristila na prvi prosti dan. Danes so bile ceste končno prazne, BTC prazen, že to je bilo skoraj sanjsko. Zelo radovedna sem se podala v Atlantis, saj sem na tajsko masažo šla prvič v življenju. Obetalo se mi je uro in pol dolgo razvajanje.

Masažni kotički so lepo stilsko opremljeni, všeč so mi nizka ležišča, zelo diskretna svetloba, umirjena glasba. Masažo izvajajo Azijke, žal jih po videzu ne ločim, predvidevam, da so iz Tajske. V zelo skromni angleški konverzaciji sem od svoje maserke izvedela, da je pri nas že dve leti. Pozna nekaj naših besed, na primer "hrbet", pa "trebuh" in "boli?".  Masaža je vsekakor bila vse prej kot boleča. Zelo prijetna, zelo sproščujoča, morda celo preveč, saj sem na trenutke nihala med spancem in budnostjo. Vsekakor sem zraven tudi sanjala. Vse dokler ni prišla do mojih šibkih točk na vratu, kjer se pa me ne sme nihče dotikati. Ko je ugotovila moje odzive, se je nadvse prešerno zasmejala.

Postopek in občutek pri tajski masaži se mi je  zdel nadvse podoben limfni drenaži, ki je v naših logih poznana že mnogo dlje od trendovske tajske masaže. Lahko ji rečemo tako ali drugače, obe masaži krepita imunski sistem in delujeta antistresno. Bi z veseljem vprašala maserko kaj o tem, vendar kako naj najdem pravi angleški izraz za limfno drenažo? Ker še daleč ne poznam izrazov iz te stroke, sem bila raje modro tiho. Me je pa dogodek spomnil na domislico dveh frizerjev (tudi v enem od frizerskih salonov v BTCju), ki sta izvajala neke vrste samo njima znano masažo lasišča in vratu (!) pred striženjem. Od takrat me tam ni bilo več.

Antistresni učinek prave masaže pa je vsekakor dober blažilec sprejemne procedure v Atlantisu, ki kar ne more mimo svoje usmerjenosti od množice k človeku. Ker na darilnem bonu lepo piše, da se je potrebno za obisk masažnega salona dan prej naročiti, sem po navodilih lepo poklicala. Vendar nisem vedela, kaj me gospodična pravzaprav sprašuje. Zelo natančno jo je namreč zanimalo, za kakšno vrsto masaže imam bon in koliko časa traja terapija. Čeprav sem ji brala "kratiščino" iz nalepke, tega nisva mogli ugotoviti in sem morala najprej povprašati moje sodelavce, koliko je vreden bon(!) Da gre res za 90 minut, lahko sedaj ugotovim iz nemarno prekrite kode, ki so jo sami natisnili na svoje nalepke, hkrati pa od mene zahtevali, da jo prepoznam. Pa saj nimam čitalca črtne kode.

Pričakovanja so vedno hudir. Kljub zagati pri naročanju, sem si v  mislih izoblikovala intimen ambient, kjer se lahko v miru slečeš, stuširaš, ogrneš v plašč in se v copatkih prepustiš pričakovanem razvajanju napetih mišic.

No v BTCju ne gre tako. Najprej na recepciji dobiš zapestnico, ki ni veljavna. Verjetno zato, da ne bi slučajno pobegnila mimo masaže še v bazen. Kaj vem. Tako moraš počakati pred vhodom na osebno spremljevalko, ki ti s svojo službeno kartico odpre vrtiljak in pokaže skupne garderobe, z navodilom, da se tu popolnoma slečem in pospravim svojo obleko v garderobno omarico. Medtem me je gospodična čakala pred vratci. Ogrnem, da se lahko s svojo brisačo. Kaj pa plašči, me je zanimalo? Ne, plašči so za doplačilo 10 € pri recepciji. Malo mi je že šlo na smeh, pa sem vseeno nataknila svoje mehke copatke in šla za njo. S sabo sem vzela tudi torbico in presenečenj res ni zmanjkalo. Peljala me je namreč čez tisti grozni majhen bazenček za noge (zaradi takih zadev sploh ne obiskujem bazenov), pri tem me je še lepo potuširalo stegna in brisačko, nakar sem se znašla s copatki v eni, torbico v drugi roki in malo brisačko čez moje telo, pred polnim bazenom. Še dvig po stopnicah v prvo nadstropje, sedaj že bosa, spet mimo drugega bazena in pred vrati tako željenega salona, se je gospodična spomnila, da bi me še anketirala. S tem, da je začela pri mojih osebnih podatkih. Mislim, da je že iz mojega pogleda videla, da ni pametno, da svoje zahteve ponovi.

Da ne bi izpadla krivična, sem se pri izhodu še enkrat ustavila pri recepciji in spraševala tisto, kar bi morala že na začetku. Naprimer, kje in kdaj naj bi se stuširala, če bi tako želela? Kako bi prišla pred ali po masaži v bazen. (Lahko bi mirno skočila noter, kaj potem če sem bila brez kopalk.) Dobila sem odgovore nekako v stilu, da sem si sama kriva, ker nisem prišla dovolj zgodaj. To, da sem bila tam v vrsti pred recepcijo, čakajoč na spremljevalko, najbrž ne šteje. Ne nisem krivična, sem le naivna.

Prepričana sem, da vodilni v Atlantisu še vedno niso prebrali Kamenkovega bloga. Vsekakor ga zaposlenim še vedno priporočam za obvezno branje.

Tags:

se dogaja