Mira Mare

Medtem, ko so si naši moški lizali rane po prestanih preizkušnjah, smo se krtinska dekleta družno odpravile na morje, oziroma v Trst in okolico.

Tole je bila nagrada in zaključni dogodek za udeležbo na celoletni ženski rekreaciji. Zaključek, ki se bo že konec tedna prelevil v nov začetek. Pravzaprav časa za počitek ni, zato smo toliko bolj  izkoristile podarjeni dan na morju. Obiskale smo Repen tabor, pa seveda dvorec Mira Mare, šle na kavico v Trst in nato še na dobro kosilo na Krasu. 

Malce smo uživale, ni kaj!

Tags:

02 potepanja

Kiči koči

Evo, moj pozdrav z Gradiškega.

Fotkano z mobilcem Sony Ericsson K610i.

Resno razmišljam, da bi vsa jutra pričela kar tukaj. Ker je kiči lepo in koči* dosegljivo en, dva, tri.

(*A kdo ve, kaj v madžarščini pomeni kiči koči?)

Tags:

tek

Rumeno, kot sonce

Danes so me ponovno fascinirala polja oljčne repice. Toliko sonca!  Najlepše je, da so polja še kako živa, toliko čebel še nisem videla, kot bi imel vsak cvet svojo. Enkratno.

Pa tudi drugače je bil danes en tak sončkasto sončen dan.

________________________

epilog (spletno Delo 11.5.208)

Kot so sporočili iz Čebelarske zveze Slovenije, naj bi na nekaj kvadratnih kilometrih v okolici Domžal pomrlo sedem odstotkov čebeljih družin, čebelarji pa sumijo, da se je to zgodilo zaradi škropljenja oljne ogrščice.

________________________

 

 

Tags:

vsakdanjik

Splet ni svet

Koliko svetov obstaja?
 
Jutranji svet je za moje zaznave povsem drugačen kot večer. Vsaka podrobnost me hitro vrže s tira, po mojih možganskih krivuljah se prepletajo povsem drugačni občutki. Zjutraj analiziram, se pripravljam, mislim na tisoč in eno podrobnost. Vse se mi zdi preveč poudarjeno, vse je preveč izrečeno.
 
Kajti nočni svet me povleče in takrat razmišljam drugače, izkušnje preteklega dne gledam bolj od daleč, vse se mi zdi že doživeto, vse je bolj jasno, več si lahko dovolim.
 
In je svet tam nekje vmes, ko ne vem, kaj sem jaz. Tista jutranja občutljivka ali tista nočna oseba obdana s pogumom.

Tags:

zame

Čebele

Danes sem ponovno dobila email o izginjanju čebel. Čeprav ne odobravam verižnih pisem, se strinjam, da je pomembno, da nas čimveč ve in se zave pomena teh majhnih žuželk. Kot je znano imajo čebele pomembno vlogo, saj z opraševanjem cvetov pomagajo pri soustvarjanju rastlinskih plodov. Shranjujejo pa še cvetni prah, med, vosek...

Očitno je, da se tudi v naši lepi deželici tega še vedno ne zavedamo, sicer ne bi bili priča tolikim pomorom čebel. Običajno pa se ne najde niti krivca za pomore čebel. Čebelarji naprošajo vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, da jih uporabljajo po navodilih proizvajalca. Vsako leto se dogaja, da se sadjarji (predvsem vrtičkarji) ne držijo navodil in škropijo sadno drevje v času cvetenja z nevarnimi sredstvi za zaščito rastlin. Zastrupljene opraševalke pomrejo pogosto že na cvetju ali na poti proti domu.

Zato kupujmo med, pomagajmo čebelarjem, da bodo še naprej skrbeli za čebelji zarod. Izogibajmo se nepotrebni ali nepremišljeni uporabi pesticidov, ozaveščajmo ljudi okoli sebe, imejmo radi in spoštujmo čebele.

Večino sadja (90%) oprašujejo čebele, prav tako mandlje, melone, papriko, buče, maline itd. Zato je Albert Einstein že leta 1949 svaril pred umiranjem čebel: »Ko bo izginila čebela z obličja Zemlje, bo človek preživel le še štiri leta; saj ko ni več čebel, ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi …«

 

Tags:

gorska narava | 04 razmišljanja

Lepotna preobrazba

Zunaj smo od jutra do večera. Sonce, voda, vročina in mraz. Skoraj tako kot na morju, le da se kopamo v potu in dežju, zjutraj pa nas čaka hladna meglica in spimo še vedno doma.

Okolica naše hiše doživlja te dni pravo lepotno preobrazbo.

Prej:

Potem:

 

Saj je dober občutek, ko se takole lotiš pomladno pospravljati naokoli. Smo predolgo odlašali, sedaj pa želimo nadoknaditi vse naenkrat. Pa ne gre. Kakor je videti, nikoli ne bo zmanjkalo. Pa še tu kak robnik, pa tamle malo zemlje, pa semle pesek, pa deska manjka, tukaj malo pobarvati ... Saj bo mimo, samo, da prazniki minejo, pa bo spet vse po starem.

Tags:

vsakdanjik

Delovna akcija

Takole delovno smo začeli vikend že v petek popoldan, ko smo se zbrali na igrišču.


Posadili smo nova drevesa, iz gozda sem tokrat prinesla divjo češnjo, gaber, jelko, smreko in javor. Bomo videli, koliko jih bo preživelo do naslednje pomladi. Že tretje leto dosajujemo in načrtujemo senco pri otroških igralih, tako, da je učinek počasi že viden.  Seveda smo naredili otvoritev sezone tudi na igrišču za odbojko, sedaj lahko čakamo le še na več sončnih dni, da se bo mivka dokončno posušila.
 
Nadaljevali smo pa kar doma. Dva dni smo negovali les okoli hiše, kar smo uspešno prelagali že prejšnje in predprejšnje leto. Tokrat ni šlo več. Pa še nisva končala. Klopi, mize, ograje, peskovnik, stopnice, korita, garaža, ograje, ...


Les je lep, to drži. Ampak vzame čas tudi za bloganje in branje epošte. Vse smo zanemarili, in kot kaže bomo takole nadaljevali še ves teden.

Tags:

05 dejavnosti

Maturanc

V soboto sem imela zajtrk s pravimi francosko francoskimi rogljički. Njami.

 
Tadeja ve kako jih obožujem in mi je prinesla popolnoma sveže s svojega maturantskega izleta oziroma ekskurzije po Provansi. Punca bo v roku enega leta trikrat v Provansi, jaz ji pa kar malo zavidam. Če ne zaradi rogljičkov, pa zaradi sivke, morja, oliv, sira, vonja in vseh barv.



No, iz njenega poročila se je dogajalo predvsem v Avignonu, kjer so imeli hotel v neki rdeči četrti, kjer ni manjkalo niti prostitucije niti kriminala. Prevozili so ogromno, videli še več, se metali v morje v Nici, nazadnje pa se je v Monaku še rokovala s samim Sarkozy-jem. Splet naključij.
 
 

Tags:

02 potepanja