Čisto tako, iz ljubega miru. Zakaj pa ne?

Saj ni prav veliko dela. Le v parih potezah lahko prideš do dobrega rezultata.

Prva poteza - zakurit ogenj:

Vmesna poteza, ki ni čisto samostojna - pripraviti meso:

Tale je tudi vmesna, pa tudi najbolj luštna in prijetna:

Druga poteza - vrži gor in obračaj kakor se ti da. Ali pa čakaj, da se naredi samo - glej sliko 3. Zapečeš toliko, kolikor ti je všeč. Ali pa tudi malo manj, če si zelo lačen. Meni se ravno lepo izide - v času enega piva.

Zadnja poteza je pa že na krožniku.

In to je to.

Čisto enostavno, kajne?

Edini problem je, da vse skupaj kar nekaj časa traja. Ampak ne sama peka in priprava! Tisto posedanje in pljuckanje naslednjih piv in pogovarjanje in uživanje na terasi in ... *tisto* traja pa kar nekaj časa dlje. Je bila ura sedem, preden sem se spokal kaj delat.

Ampak bilo je pa tako luštno, uživaško!

Ena taka... čist normalna sreda.