Tokrat sem bil prvič na Kumu. S Krti, jasno.

Začeli smo nekje v Podkumu, konec koncev je bil tole družinski izlet.

Kjer smo pričakovali največ tri ure hoda, gor in dol, vse skupaj.

Pa smo se najbrž prevečkrat ustavljali in se preveč pogovarjali, se slikali pri vsaki lipi,

zato pa smo jih vse skupaj porabili 4 in pol.

Na vrh smo prišli v dobrih dveh, tamaučki niso imeli nikakršnih problemov!

Malo motivacije, pa je, čeprav je tudi to lahko presneto naporno.

Saj ne vem, morda je dol celo težje, vsekakor je bilo dlje, ker smo tudi dlje šli. Ni in ni se nehal spust, tamauček pa me je od začetka kar precej namučil, saj je kar naprej tekel čez skale. Jaz pa seveda z njim.

Mačka smo pa skoraj vzeli s seboj... malo je manjkalo!

Na koncu pa še piknik z obaro in kostanjem! Edina škoda, da ni bilo na placu več sončka. Če bi bilo pa še toplo, potem pa...