Najhujša mora je, če ti na pikniku zmanjka pijače ali hrane.

Je bolje, da se kar v zemljo zakoplješ. Kar predstavljam si, ko gosti ob zamahu večera tulijo, da so žejni! Brrrr...

Jaz to ponavadi resno vzamem. Skoraj preveč resno.

Ampak saj ni 'blema. Meso se da zamrznit, pijača pa ostane do naslednjega, če že prej ne spraznimo vsega. Včasih je pa tudi dobro kaj imet doma, če že kdo pride, anede?

Oglje sem moral kupit v drugi štacuni. Ni šlo več v voziček. Hm, tale špar ma premajhne, čeprav je takole naložen zgledal celo večji kot v bližini parkiran smart.

Pa ne mislit, da je prav veliko ostal! Ni, ne!

Spet je bil čas za Florijine plesne nastope. Malce čuden čas, petek ob 18h, ampak kaj čmo.

Punce (in fanta) že prav super plešejo. Če se jih spomnim par let nazaj... je zdajle koordinacija lastnih gibov čisto nekaj drugega.

Pa še diplome za vse pridne. Čestitam!

Tamaučka seveda diploma ne zanima preveč, raje navdušeno kaže svoje ninjaželve tatoo.

Pa so za letos končali, drugo leto pa spet.

Danes sploh nisem imel namena. Sem vedel, da bo vse skupaj en jajc. Pa me je potem Stane le klical in nisem mogel drugega, kot da grem...

Na koncu sploh ni bilo tako slabo, me je pa danes bolelo vse. Čisto VSE! Od pet pa do las. Vse mi je šlo na živce, dihat nisem mogel, superge so smotane, noge bolijo... Oh.

Ampak po teku je bilo pa fino. Prav super. Zdajle grem spat, jutri bom kot nov!

4km, 26:22, 169/92%, 407kCal, 6:36/km.

Res čudno. Mislil sem, da sem počasen, kar se kaže tudi pri 169 obratih, a čas sploh ni slab. Pa sem bil utrujen, ves prekajen in zmačkan od včeraj. Se pravi, da nisem imel ravno najboljšega dne. Ampak rezultat tega ne prikazuje. Prejšnji tek se mi je zdelo, da se mnogo več trudim, bil sem na 172 obratih in vse, a sem bil samo 20s hitrejši. Nič ne razumem.

Še vedno ne.

Pa smo še uradno prestavili moja leta za eno naprej.

Najprej domači, s torto.

In darilom, da bom lahko uresničeval svoje "grandiozne" ideje.

Sem moral reševat posebno zaguljene enačbe, da o ne govorimo o mojih sivih laseh, ki so predmet posmeha.

Ah, hvala prav vsem! Vsi ste prav super, darilo je enkratno, torta pa je bila za prste polizat!

Popoldan pa še žur, kjer smo pekli in pekli in pili in se veselili.

Ni čudno, da sem danes malce zmatran...

Sem že povedal, da imam rad paperback knjige, a ne? Najbrž bom še kdaj.

Tile dve sta popolnoma novi, sveži, dišeči po tiskarni, direkt iz Amerike. Helena prinesla. Skupaj s posvetilom!

Kar solzice sem dobil na oči, tako sem se raznežil...

In predvčerajšnjim sem se po dolgem premoru, ko nisem mogel čisto nič brat, končno lotil Ludluma.

Problem je, ker zdaj ne morem nehat...

Lepo grem tečt vsake dva dni. Tudi danes okoli Gradiškega, prav prijetno je tam okoli. Morda bi res moral probat še enkrat zjutraj, po mojem bi bilo fantastično. A kaj, ko ne zmorem vstati.

Danes sva bila samo dva. Ostali žulijo kolena na Primoža. Nazadnje, ko sem jih klical, že četrtič! Opa.

Danes natanko 4km, 25:57, 172/94%, 418kCal, to je 6:30/km. Super, kaj naj rečem. Sem čisto zadovoljen.

Res pa je tole na moji meji. Hitreje si ne bi upal tečt. Morda malce pospešim še dol po klancih, a v klance nikakor ne. Torej je to zaenkrat moja meja. Sicer se ne zmatram prav veliko ampak bolj se mi pa ne zdi pametno.

Ja, ja, pa človeka res prime.

Sem in tja pa se zgodi tudi kakšna zmaga. Še dobro, če ne bi obupali...

Uspelo nam je postaviti nov forum, čisto na novo, čisto od začetka, na lastnem prostoru in z lastnimi močmi.

http://forum.zevs.si

ki bo nadomestil starega vreme-si.net in bolj povezal Portal ZEVSa, forum, postaje, storitve in vse, kar paše v ZEVS.

V vsaki slabi stvari se torej najde kaj dobrega, celo prepričan sem, da znamo čez nekaj let govoriti o tem, kot o priložnosti!

Pa še nekaj velikega imamo v paci ampak o tem še ne smem govoriti. Če nam uspe, boste že sami videli. Je pa Once In A Lifetime, Do or Die priložnost. Držim pesti in se trudim.

Poleg vsega pa je treba it na plesni nastop, tečt, organizirat piknik, pisat ponudbe, pisat opravičila, pošiljat epošto, pisat razlage, se pogovarjat, blažit, gladit, nabavljat, pospravljat, jest, spat, položnice plačevat, otroke poslušat, otroke vozit... pa najbrž še polovice nisem napisal. Da ne govorim o tem, da hodim v službo. In da je tam en cel drug svet.

Hiperaktivnost ni moja vrlina, je*emti...

Mah, kaj, včlanite se v ZEVSa, boste vsaj vedeli kakšno bo vreme. Pa še fajn srečanja mamo. Tko.

Pa mi vi povejte, kako naj imam normalen pritisk, ko je pa treba:

- skočit iz službe med delom,
- se prebijat med totalno gnečo z avtom do Metelkove,
- se tolažit, da: saj to ni toliko denarja, ko parkiraš v garažni hiši,
- se tolažit, da boš čakal le pol ure, ker pred ordinacijo čaka danes samo 249 tetk,
- se tolažit, da morda te pa zdravnica danes ne bo vlekla za ušesa.

Seveda je narasel na 148/110. In potem me je še hecala, da ni tam nobenih belih halj. Jaz sem pa zavijal z očmi in si prislužil kontrolo čez tri tedne. Spet.

Ampak šel sem pa tja z namenom, da ji povem, da tečem! Vedno me je palila z njenim tekom in podobno, jaz pa sem vedno zatrjeval, da sem raje mrtev, kot da tečem. O tem, da sem požrl ponos in vse tone zarečenega kruha in vse ostalo, raje ne bom govoril, in sem se, meni nič, tebi nič, na veliko hvalil z mojih tekom.

Pa je bila zadovoljna! Končno... Sem si oddahnil, evo, končno sem jo pomiril, končno me bo spustila iz krempljev!

Japajade.

Po malce hvale in navdušenja, malo utihne, me pogleda, dvigne desno obrv in izstreli: "Ste kdaj pomislili na kolo?"

Ma, pejt u &%$"#%#/(()"&/"%"$#&%#(#()... Arggghhhhhhhhhhhhh. K moja mama, nkol zadovolna... Vedno se da malo več, malo višje, malo hitreje, malo..., kaj? Grrrrrrrr.

Ah, kaj bi govoril. Tole še dolgo ne bo pošlihtano. Najbolje, da se kar navadim. Metelkova, Hir Aj Kam, Hir Aj Go.

Presneto moram pazit, kaj pri njej govorim, včeraj je celi ordinaciji prebrala, kaj zapiše v moj list: "dobil kolo za rd. Po pol ure kolesarjenja se je moral kar uležat." Ma, madona, cela ordinacija v smeh, skupaj s študentom. Še sreča, da so vrata debela, drugače bi se smejalo še vseh 248 tetk pred vrati.

Mislim... take stvari imam v svoji kartoteki.

Potem pa mej normalen pritisk.