Vedno vse zamudim

by piskec 11. oktober 2007 08:57

Mah, kaj sem vse zamudil, ob svojem odklopu...

Dr.Onyx-ev izstop iz Blogosa, prerekanja, sumljive tipe, zakulisne igre, krize, prave zarote! Ja, kar malo mi je hudo.

Postane župe so pač postane župe, danes o tem govoriti je skoraj brez veze. Poleg tega pa sem o Izboru že razmišljal.

Ampak res mi je kar malo žal, da sem ves direndaj zamudil. Morda bi pa lahko kako svoje zrno dodal.

Proti Blogosu nimam pravzaprav nič, Siol je komercialna firma, deluje po svojih načelih. Ves rompompom okrog nje ji lahko le dvigne obisk. Zato njena stališča ne bodo nikoli jasna in čista. Na večino vprašanj ne bo odgovorov. Ker jih nihče ne potrebuje. Opredeljevanje ji lahko le škodi.

Na eni strani piscu bloga ponuja platformo, orodja in vse, kar tak pisec potrebuje. Na drugi strani pa za to seveda nekaj terja. Prikrito, odkrito, vseeno. There's no free lunch, pravi pregovor. Meni se zdi to čisto ok, zakaj pa ne? Ljudje naj bi bili razmišljujoča bitja, ne strinjam se, da jim je potrebno vse dobesedno napisati in opozarjati na prav vsako nevarnost, kot to počnejo američani. Če sam ne veš, da v avtodomu pri 100km/h ne moreš oddit izza volana in si skuhat kave, potem ti noben napis ne pomaga.

Mnenja sem, da smo ljudje svobodna individualna bitja. Da je bistvo v svobodi. Da je bistvo v posamezniku. Ne v skupini, temveč v posamezniku.

Vendar pa se ljudje radi združujemo v skupine. Te ponujajo varnost, toploto in dobro zavetje. V njih se lahko izgubimo, naša glava pa ne moli več navzven. Mnogo bolj varno in mnogo manj naporno, kajne?

A kakor vedno, s tem pride cena, ki jo moramo za to plačati.

Jaz te cene nisem pripravljen plač(ev)ati. Svoboda mi preveč pomeni. Res je, včasih je hudo, včasih bi se stisnil med skupino, pozabil na vse, se zavil v ostale člane, da bi me ščitili in varovali. Se skupine oklenil, ker bi mi bilo potem mnogo lažje. Včasih me kaj takega prime, ja. Večinoma pa ne.

Na žalost mi ni pomembno, da skozi življenje pridem čim bolje in čim lažje, ne. Pomembno mi je, da je moje življenje v skladu z mojimi hotenji, prepričanji in načeli. Edino tako se lahko počutim svobodnega, edino tako lahko normalno diham v tem svetu.

Svet je velik. Skupine so majhne.

Tags:

blogi | resnobnosti

Komentarji (2) -

Krtek
13. 10. 2007 08:49:08 #

Če mene vprašaš nisi nič zamudil razen slovenske nevoščljivosti. Izbrani so bli trije blogerji, tisti, ki pa niso bili, so pa zagnali vik in krik. Po mojem mnenju zgolj iz nevoščljivosti. No predpostavljam, da mogoče kak promil jih je bil zaveden in so verjeli v neko lažno enakopravnost in svobo. Kar je pa nerazumljivo, saj o neki platformi vedno odloča lastnik, kar se je v primeru Siola že pokazalo vsaj dvakrat (primer cenzure in primer Mojca Mavec) V logiki kapitala ni demokracije. Zato ste resnično svobodni blogerji le tisti, ki pišete na lastnih platformah (kot naprimer ti). Sicer pa menim, da druga najboljša izbira je striček Google z Bloggerjem. Stvar je dovolj daleč od Slovenije, da cenzura ne seže tako daleč, pa še nas pisce ne obremenjuje s takimi neumnosti kot so hišni blogerji.

P.s. Tale editor, ki ga imaš za pisanje komentarjev je pa zelo počasen (vsaj na moji stari škatli Smile ) Se da izklopit live commment preview?

piskec
13. 10. 2007 10:16:37 #

Meni je pa prav zanimivo opazovati, kako se ljudje spremenijo, ko začnejo branit sebe in svoje. Kako se formirajo skupine in kako se začnejo deliti na "naše" in druge. Pojav je vsekakor vsestransko zanimiv... Smile

Izklopit preview? Hm, daj, bom pogledal, pojma nimam, meni namreč ne dela težav. Smile

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS