Pot Na Morje - Vrnitev Domov

by piskec 30. julij 2011 18:58

Tej Poti nikoli konca, kaj? Doma me že špikajo naj že končno enkrat končam. Da ne morem vlečt in vlečt in vlečt te zadeve v neskončnost in da naj takoj neham!

Pa ne morem.

Je treba obdelati še vrnitev domov. Ki sicer sama na sebi ne bi bila kdove kako zanimiva, če ne bi potekala z javnim prevozom.

Ja, javnim. Torej avtobusi in vlaki.

V tej deželici, pozabljeni nekje za/pred alpami, te javne zadeve namreč niso kar tako. Še danes, skoraj mesec dni po vrnitvi, me še vedno stisne pri srcu in še vedno me pograbi jeza, kako je pravzaprav vse skupaj zašuštrano. Zdaj vem, zakaj vsak kolikor toliko normalen prebivalec te dežele stremi po lastnem prevoznem sredstvu. Ja, zdaj mi je to popolnoma jasno!

A gremo po vrsti.

Na morju seveda nismo niti mogli niti hoteli ostati prav dolgo. Če prej hodiš cele dneve, je zelo težko potem obstati na istem mestu. Pri naši odločitvi nam je pomagalo še vreme, ki je začenjalo postajati tipično poletno - dež, dež, dež. Za jutro je že bil napovedan dež in mi smo vstali kar precej zgodaj.

Pa je že navsezgodaj grmelo in grmelo nekje ne prav daleč. Huh, tole bo hitro tu, smo si rekli in pospravili v taki naglici, da se je kar prašilo za nami. Do recepcije smo potem hodili že v prvem nalivu. Ki k sreči še ni bil srce nevihte, ki je kako uro kasneje precej dobro udarila v Portorož.

Je pa bilo vseeno dežja ravno dovolj za sitnobo. Še posebej, ko je bilo treba v Luciji čakat in čakat na avtobus.

Spet ena popolnoma nova cena - vsako vožnjo smo namreč plačevali povsem drugačne cene - in cjazenje v jutranji konici do Kopra.

Tam smo - spet k sreči - suhi prišli do postaje in do bifeja. In začelo se je spet eno dolgo in bedasto čakanje. Še nebo se je povsem in dokončno užalostilo in zlilo na nas enormne količine vode. Kot da še nikoli ne bi deževalo... Mi pa smo bili veseli, da smo v postajnem bifeju, ki pušča podolgem in počez in ne v šotoru. O ironije!!!

Vlak pa nas je že čakal. In čakal. In vsi smo čakali in čakali. Na boljše čase najbrž, ki pa ne bodo kar tako prišli, sami od sebe...

In potem je končno nastopil tisti težko pričakovani trenutek, ko smo lahko sedli na ta presneti vlak. Tamauček je bil seveda navdušen!

Jaz pa nisem bil prav nič navdušen. Ne, čisto nič.

Morda so se v vseh teh letih vlaki nekaj le spremenili, malo več tehnike, morda tudi nekaj več udobja, a hitrost...

Jaz še danes ne morem verjet - od KP do LJ vlak potrebuje 2:40h. Še tisti intercity, ki je kao hiter, rabi čez dve uri! Skoraj tri ure smo se cijazili, ej!!!

Kaj naj rečem? Koliko časa je, kar je bil človek na luni? Kaj je človek že vse dosegel? Kakšne hitrosti dosegajo vlaki na Japonskem, v Franciji in še marsikje kje drugje? Pri nas pa 2:40h. Od Kopra do Ljubljane. Kjer nimamo niti ubogega drugega tira. Kjer je zgleda čudež, da nismo še na ozkotirni zadevi... Žalostno. Presneto žalostno. Če kdo misli, da je ta pozabljena dežela razvita in polna dosežkov, naj se gre kar enkrat peljat. 2011-ega smo, presneto!

A smo se le nekako prebili do Ljubljane. Kjer je bilo seveda spet treba prestopati. In spet čakati.

Avtobus do Krtine smo le dočakali, se spravili nanj in se spet odcjazili do Krtine. Kjer nas je za vrhunec ujel še dež na tistih sto metrih od postaje do doma. Hm.

A smo vsaj prišli. In našega trpljenja javnega prevoza je konec! Se pozna na nasmeških, kajne?

Devet polnih ur je trajala naša pot iz Lucije do Krtine. Devet ur. V dobi tehnologij, ki v trenutku povezujejo celoten svet. V tej dobi, ko naj bi bile komunikacije ena najbolj pomembnih zadev, se voziš devet ur. Po mojem so še Rimljani prišli čez te kraje hitreje...

Popolnoma jasno je, zakaj je avto v teh krajih tako pomemben. Saj ne moreš brez njega!

Eh, upam, da bo preteklo veliko časa, preden bom spet moral sesti na kak javni prevoz. Pa bi ga rad uporabljal in bi ga, če bi le kdaj prišel iz predpotopne dobe. Pa mislim, da se ni za bat.

Mi pa smo le prišli domov. In bili polni vtisov. In blogov in pisanja in vsega...

 

Katero pot si izberemo naslednjič?!

Tags:

domači kraji | osebno | pr norch

Komentarji (11) -

wega
31. 07. 2011 07:50:58 #

se ti še ni ohladilo, kaj? Smile

Vreme
31. 07. 2011 19:25:30 #

Krtina-Lendava bi bila kar pravšnja ;)

piskec
1. 08. 2011 06:07:00 #

Mogoče res, ampak kaj pa naj počnem v Lendavi?

Krtek
1. 08. 2011 07:25:38 #

Slovenske železnice... Smile Konec aprila smo se vračali z izleta v Prago. Za pot smo izbrali vlak. Trajalo je 11 ur in pol za celotno pot od Prage do Ljubljane. Vožnja pa je izgledala nekako takole:
Praga - Dunaj: sodoben vlak s čisto prenovljenimi vagoni, ves čas smo bolj leteli, kot se peljali. Na GPS sem izmeril, da smo se večji del poti peljali 140 km/h.
Dunaj - Šentilj: Avstrijski relativno sodobni vagoni, vožnja hitra, čeprav preko hribov počasneje kot po Češkem.
Šentilj - Maribor: V Šentilju so nam zamenjali lokomotivo za neko našo staro jajce. In vožnja ni bila več niti približno ... počasno guncanje po razmajanih tirih.
Maribor - Ljubljana: Pendolino. Do Pragerskega res bolj leti, kot pelje, ampak potem. Potem sem bil pa vesel, da sem imel družbo za klepet. Zibanje kot na ladji, o hitrosti pa ni ni bilo baš govora. Edini plus je bil, da je nadoknadil zamudo, ki jo je imel v MB pri odhodu, ker smo zamujali z Dunaja. Presenetljivo, nas je vlak počakal.

Skratka. Slovenske železnice so za časom. So pa zato romantične za vožnjo: razgibani razgledi ob počasni vožnji (seveda, če se ti ne mudi Smile

piskec
1. 08. 2011 09:10:23 #

Krtek, ja, romantika. Super, ampak dajmo to omejit na kak star vlak in na kak poseben del proge. Ne pa kar na VSE želežnice.

Hudo je, ker niso take samo železnice, temveč večina stvari pri nas... Enkrat smo nekje ostali in ne pridemo več naprej, se ukvarjamo samo še sami s seboj.

Vreme
1. 08. 2011 18:46:52 #

Kaj češ početi v Lendavi?? Nič drugega kot nadaljevati do Blatnega jezera ;)

wega
1. 08. 2011 21:41:43 #

No, a veš kaj. Ne vem kaj v tej bedni Sloveniji rines peš na morje, pa take. V Nemčijo pejt drugič, ko majo, kot slišim, take krasne vlake pa se cele dneve okol vozte. Pa da pol beremo dogodivščine, kumi čakam!

piskec
2. 08. 2011 05:44:53 #

Čez Blatno jezero nekam v Nemčijo torej. Potem pa z vlakom domov, a?

Mater mata idej.

A neb šli raj prej na Boršt?

wega
2. 08. 2011 14:41:51 #

O ne, jaz sploh nisem govoril o tem, ampak saj ti to veš. Govoril sem o tem. Da ste si za planiranje potovanja najbrž naredili nek načrt, malo poplanirali malo kalkulirali in te stvari, potem se pa rokodud v čakalnico in pričakujete, da vas bo Scotty prežarčil naravnost domov. In druga stvar, ki sem ko hotel povedat, pa ko moram očitno napisat, je, da če tam je pa že tako všeč ta v nemška in ameriška in japonska hitrost vlakov in urejenost javnega transporta, pa drugič raje planiral pot na morje kar čez nemčijo, ko boste potem tako super hitro in udobno in brez čakanja doma. Sam tok,O ne, jaz sploh nisem govoril o tem, ampak saj ti to veš. Govoril sem o tem. Da ste si za planiranje potovanja najbrž naredili nek načrt, malo poplanirali malo kalkulirali in te stvari, potem se pa rokodud v čakalnico in pričakujete, da vas bo Scotty prežarčil naravnost domov. In druga stvar, ki sem ko hotel povedat, pa ko moram očitno napisat, je, da če tam je pa že tako všeč ta v nemška in ameriška in japonska hitrost vlakov in urejenost javnega transporta, pa drugič raje planiral pot na morje kar čez nemčijo, ko boste potem tako super hitro in udobno in brez čakanja doma. Sam tok,

wega
2. 08. 2011 14:50:01 #

na, pol se pa pejt. Hočeš napisat eno mal bolj oštro pošto, pa očitno čez telefonsko tipkovnico ne gre. Vse se nekaj po svoje črkuje in podvaja in, slratka, burek. Ti bom vse povedal na Krtinskem.na, pol se pa pejt. Hočeš napisat eno mal bolj oštro pošto, pa očitno čez telefonsko tipkovnico ne gre. Vse se nekaj po svoje črkuje in podvaja in, slratka, burek. Ti bom vse povedal na Krtinskem.

piskec
2. 08. 2011 14:56:44 #

Ja, boš povedal drug teden... Tole je še huj ko burek. Smile

Še vedno me drži in najbrž me bo še kar nekaj časa. Grrr.

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS