barcamp Ljubljana 2009

by piskec 16. januar 2009 11:57

Jutri grem tudi jaz na barcamp Ljubljana 2009.

Pravzaprav greva kar oba, Helena in jaz. Helena naj bi predstavila Pixno, meni pa je ostal geoStik. Za predavat. Predstavit. Se pogovorit.

Ko se samo spomnim, kako sem zamrznil zadnjič na ARSO in koliko časa bom še moral prenašat zafrkancije na ta račun... ej, jej. Me kar malo prime, da ne bo kaj podobnega jutri! Ker nič ne pomaga, saj vem, vse vem, vendar pa se take stvari zgodijo, ko se zgodijo. Kar naenkrat. Ko jih najmanj pričakuješ. Najbolj se tega rešiš in obvaruješ, da veliko predavaš in nastopaš. Ampak tega jaz ne delam veliko. Vedno sem mislil, da bi najrajši delal v drugi kleti, kjer me nihče ne vidi ne sliši. In obratno.

Pa sem se vseeno opogumil in bom predstavil zadevo. Kakor sem v začetku tega tedna razmišljal - ah, saj bo časa zmanjkalo, pa se bom lahko izognil predavanju -, je zdaj malo drugače. Zdaj bi bil najbrž že kar malo razočaran, če mi ne bi uspelo geoStika predstavit. Zanimivo, kako se pogled na zadeve skozi čas spreminja!

V začetku se mi je zdela moja predstavitev popolnoma zgrešena. Danes je že tako, da mi je trenutno ful všeč. Bojim se le, da bo jutri spet popolnoma drugače in mi bo spet zgledala povsem mimo.

110+ ljudi.

Naj grem domov vadit pred špegu, al kaj?

Tags:

Komentarji (7) -

Vreme
16. 01. 2009 19:33:18 #

Ti imaš tremo pred nastopanjem?? Ojej to pa si skorajda ne znam zamisliti. Vsekakor verjamem,da si dosti vadil pred špeglom, da ti bo jutri uspelo!! Pa uspešen jutrišnji dan vama želim!!!!

krtek
16. 01. 2009 20:07:43 #

Verjemi, da če tudi veliko nastopaš, imaš še vedno tremo. Jaz sem se naučil, da edino, kar pomaga, da greš na nastop samozavesten odpredavaš svoje in greš. Drugače povedano. Da greš tja in ti je za publiko povsem vseeno. Tako lahkodobro odpredavaš. Če pa se obremenjuješ s publiko, z vsebino, z izvedbo, potem boš samo še bolj živčen in večja bo verjetnost, da bo šlo kaj narobe. In ja... narobe bo šlo. Verjemi. Na to moraš biti pripravljen in sprejeti z nasmeškom.

Sicer pa je predavati prav luštno. Osebno najraje predavam manjšim skupinam, do 10 ljudi ali pa velikim, 100 in več. Če je ljudi malo, se da s publiko vzpostaviti bolj pristen odnos, če pa je ljudi veliko, pa se da od publike na nek način izolirati in dobiti občutek, kot da si doma pred ogledalom in veselo vadiš.

In nikar se preveč ne pripravljal. Preveč priprav je lahko omejujočih ;)

Wega
18. 01. 2009 08:51:50 #

In?

Vreme
18. 01. 2009 11:46:41 #

Kaj In? Očitno se je tako vživel, da še kar predava!!! Smile)

piskec
18. 01. 2009 20:14:59 #

Krtek, hvala. Pa saj veš, kako je... človek ve, ampak si ne more sam pomagat, da ne bi imel treme.

Sem pa preživel. Poročilo sledi.

Maša
19. 01. 2009 09:42:20 #

jst mam totalno tremo, občutek imam, kot da vsi vidijo kako se tresem Smile Ne maram predavat pa nastopat, pa kaj čmo... Če bi lahko izbirala, se ne bi odločila, če je pa treba, pa ni kej.

piskec
19. 01. 2009 09:53:20 #

Kar se mora, se mora, anede, Maša? Smile

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS