Nekje pod Višem

by piskec 6. avgust 2012 20:23

Potem, ko sva ta prvič razočarana odšla s pod Mangrta, je bila seveda že pozna ura.

Mraz, a sonček. Ne za Mangrt, je bilo treba kar dol, v dolino.

Končno enkrat pogledat tele rudnike. Milijonkrat se mimo vozil, a nikoli bil tam. Malica time!

Tam sva v senčki skovala načrt, da greva pogledat, kako je kaj pod Višem. Greva pogledat kočo Corsi, še bolj pa ostenja Viša in sosednjih vrhov.

Začela nisva na najboljši poti, pot 628 gre pravzaprav po cesti do Viševe planine. Zoprno.

Čeprav čisto povsod sama voda. Voda, voda, voda. Na slikah se ne vidi, a čisto iz povsod je teklo. Slapovi, slapčki, izvirčki, ob cesti, pod cesto, čez cesto... Ufff, vode povsod kolikor češ!

Tista cesta se potem vleče, 10 serpentin, ne moreš jih sekat, na koncu pa še beton fejst direktno v klanec. Oja! Jaz pa našpičen, bi kar letel v hrib!

Potem pa je pride odrešenje z razgledi! Viška planina.

Do koče Corsi jo gor mahneva po nemški smeri. Zgleda lepša. In tudi je!

Pod ostenjem se mi seveda milo stori in Helena mora poslušat kje vse je kaj...

Razgledi so res fantastični, na vse strani, enkrat bo treba tukajle spat!

Cedim sline, čeprav me obliva strah, a vseeno. Nekoč davno sem tule gor že celo bil. Še vedno imam neke slike v glavi, čeprav je takrat lilo kot iz škafa, Mati je ostala v Corsiju, s Fotrom pa sva jo kljub temu mahnila direktno na Viš. Norca. Nora oba ali samo on? Takrat bi mu sledil na konec sveta...

Kje gre že pot?

Italijani imajo že dobre poti, označene pa so bolj slabo. Sreča, da se znajdeva.

Dol greva po malce drugačni poti, še zadnji pogled! Ja, enkrat bo treba kaj več prehodit tukajle!

Pod strelnimi linami jo mahneva proti Passo degli Scalini

a jo za črnimi skalami ubereva direktno navzdol, spet proti Viški planini.

Passo degli Scalini pa ni prav daleč, za njim pa Sella Nevea. Tukajle za nadaljevanje uzrem strme trave in greben, po katerem bi morala iti jutri. Se že začenja kaj kopičiti?

Še en adijo z Viške planine 

nato pa strm beton, deset dolgočasnih serpentin, na koncu pa prav lušten piknik plac ob razbohotenem potoku.

Da ne govorimo o kopanju na samotnih plažah z belim peskom in zeleno modro osvežujočo vodo. Ahhhhhh.

Skoraj je že večer, ko se zapodiva na Sello Neveo, spraševat po hotelih, koliko kaj pride soba. Najceneje je 40€, kar sploh ni slabo. A vseeno na koncu izbereva kočo Brazza za 20€. Predvsem zaradi super pozicije, miru in razgledov. 

Naslednji dan bo namreč mnogo bolj naporen. A tega se jaz še ne zavedam, čeprav najbrž že vse tli.

Takole nekako bi zgledalo na karti, 2:10 gor, 1:30 dol.

Tags: ,

dogodki | domači kraji

Dodaj komentar

biuquote
  • Komentar
  • Predogled
Loading

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

Z vsemi mojimi vsebinami na tem blogu se lahko prosto razpolaga. Povedati s kje se vzame je lepo, ni pa nujno. Po želji torej in na lastno odgovornost.

WWW.KRTINA.COM

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS

EPP